Osnova jarosti/vitalnosti Zhive so naslednja superživila:

1. Tropine konopljinih semen
Seme konoplje je bogat vir beljakovin, saj vsebuje kar trikrat več beljakovin kot soja. Beljakovine v konopljinem semenu zavzemajo 20–30 %, od katerih je ena tretjina edestin in dve tretjini albuminov. Obe vrsti beljakovin sta visoko kakovostni in ju telo v svojih procesih z lahkoto izkoristi. Seme vsebuje vseh osem življenjsko pomembnih aminokislin, njihovo razmerje pa je idealno za človeško telo in mu pomaga pri tvorbi protiteles in krepitvi imunskega sistema. Kar dela konopljino seme tako izjemno, je dejstvo, da kar 65 % vseh beljakovin predstavlja globulin. Tega telo porabi pri proizvodnji protiteles, ko se imunski sistem brani pred vdori tujih organizmov.
Prednosti Konopljinih semen je, da so eden izmed redkih virov stearidonske kisline, maščobne kisline, ki je posrednik za pretvorbo v dolgoverižne maščobne kisline omega 3 (EPA). Stearidonska kislina je učinkovitejši vir za pretvorbo v dolgoverižne maščobne kisline omega 3 kot ALA, ki je prisotna v lanenih in chia semenih. Vsebujejo tudi beta sitosterol, metil-alicilat, tokoferole, klorofil in številne edinstvene antioksidante. Pomanjkljivost pa je v tem, da tako kot vsa druga semena vsebujejo fitinsko kislino, ki lahko preprečuje absorpcijo nekaterih mineralov. Vendar fitinska kislina deluje tudi kot močan antioksidant in preprečuje razvoj rakavih obolenj, predvsem raka črevesja in danke.
Uživanje konoplje ima na vsakogar različen vpliv, a številne študije dokazujejo, da ugodno vpliva na človekovo razpoloženje, izboljšuje počutje, majnša in odpravlja glavobole, niža ter uravnava krvni pritisk, ublaži alergijske simptome, pomaga pri lajšanju mišičnih krčev, blaženju kroničnih bolečin, nudi oporo pri avtoimunskih boleznih in podobno. Ker so izdelki iz industrijske konoplje povsem varni za uporabo, se močno priporoča njihovo preventivno uživanje. Vsebujejo namreč esencialne maščobne kisline, ki krepijo imunski sistem, srce in ožilje, ter povečujejo dovod kisika do vseh naših celic. Hkrati pa delujejo še protivnetno in antibakterijsko.
Konopljini proteini so pridobljeni s hladnim stiskanjem konopljinih semen, pri katerem se izloči olje. Kar ostane, posušimo in zmeljemo v proteinski prah – ta še vedno vsebuje vse pomembne sestavine samega konopljinega semena, le da je še bolj koncentriran v vsebnosti proteinov (odvzet mu je večji del maščob in vlaknin), zato je idealen za športnike, predvsem po vadbi. Lahko je tudi odličen in hranljiv nadomestek obroka, zato je priporočljiv za tiste, ki se borijo z odvečno telesno težo.
Glavna prednost konopljinih proteinov je v tem, da niso izolirani od ostalih hranilnih snovi, ampak so dostopni v obliki, ki nam jo je namenila narava – torej skupaj z ostalimi hranili, ki poleg na pridobivanje mišične mase ugodno vplivajo še na lase, kožo, oči, imunski sistem in prebavo.
Mnogi rastlinski proteini veljajo za “nepopolne”, ker vsebujejo majhne količine katere od osmih esencialnih aminokislin. Oznaka “nepopolni” pa je rahlo zavajujoča, saj vsi proteini rastlinskega izvora vsebujejo vse esencialne aminokisline, le da je v velikih primerih (npr. v žitih, stročnicah) količina ene ali večih od teh aminokislin premajhna za človeške potrebe (sploh pri športnikih). Konopljini proteini pa vsebujejo vsake od esencialnih aminokislin v dovoljšnih količinah in v obliki, ki je našemu telesu lahko dostopna. Rastlinski proteini so lažje prebavljivi kot živalski, k čemer pripomorejo tudi encimi, ki jih najdemo v presni konopljini moki. Ti pospešijo in izboljšajo absorbcijo, zato je potrebnih tudi manj zaužitih proteinov. Nepogrešljivi niso le pri regeneraciji mišičnega tkiva, temveč tudi pospešujejo izgorevanje maščob. Ko se enkrat absorbirajo v kri, povzročijo sproščanje hormonov, ki omogočajo bolj učinkovito porabljanje maščobnih rezerv – posledica sta boljša vzdržljivost in hitrejša izguba telesne maščobe (seveda v kombinaciji s telesno vadbo).
Od vseh virov proteinov deluje konoplja na telo najbolj alkalno, ker ima visoko pH vrednost. Ohranjanje alkalnega ravnovesja v telesu pa je zelo pomembno, saj zakisanost negativno vpliva na celoten organizem, kar se kaže tako pri slabšem počutju in izčrpanosti, kot pri izgubljanju mišične mase in kondicije.
Konopljina semena so semena navadne konoplje in vsebujejo 25-45 % olja, 20-25 % beljakovin, 20-30 % ogljikovih hidratov in 10-15 % prehranskih vlaknin. Konopljina semena je zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin najbolj priporočljivo uživati surova. Uživamo pa lahko tako oluščena kot neoluščena konopljina semena, pri čemer slednja vsebujejo velik delež vlaknin. Konopljina semena vsebujejo beljakovine ugodne aminokislinske sestave, ki je podobna nekaterim beljakovinam živalskega izvora, zato je priporočljivo uživanje le teh tudi pri vegetarijancih in veganih. Konopljina semena vsebujejo Vitamina A in E, med minerali pa so najbolje zastopani magnezij, baker, cink in železo.
Kot omenjeno, semena industrijske konoplje lahko vsebujejo sledi THC in drugih kanabinoidov, ki so predvsem posledica stika z drugimi deli rastline pri žetvi, ki v primerjavi s semeni vsebujejo večje količine kanabinoidov.
vsebnost v 100 g in odstotek dnevnih potreb;
Ogljikovi hidrati (g) 28 11 %
Sladkorji (g) 0,7 1 %
Beljakovine (g) 25 50 %
Prehranske vlaknine (g) 28 92 %
Vitamin E (mg) 90 750 %
Vitamin A (µg) 1140 143 %
Baker (mg) 2 200 %
Magnezij (mg) 483 129 %
Železo (mg) 14 100 %
Cink (mg) 10 70 %

2. Tropine bučnih semen
Bučno meso je bogato z vitaminom C, beta-karotenom – provitaminom A, vitaminom B6, folatom in kalijem. Poleg teh buče vsebujejo tudi druge biološko aktivne snovi kot so polisaharidi, steroli in beljakovine. Zaradi vsebnosti antioksidantov podpirajo zaščitne mehanizme telesa proti oksidativnemu stresu, pri katerem nastajajo prosti radikali.
Posušeno seme vsebuje od 35 do 55 % maščob, od tega 17 % nasičenih, 22 % enkrat nenasičenih in 61 % večkrat nenasičenih maščobnih kislin, kar predstavlja dokaj ugodno maščobno-kislinsko sestavo. Bučno olje vsebuje tudi veliko mineralov, vitamina E in fenolnih snovi.
Če imate težave s spanjem, boste morda želeli pojesti nekaj bučnih semen pred spanjem. So naravni vir triptofana, aminokisline, ki lahko pomaga pri spanju. Cink v teh semenih pomaga pretvoriti triptofan v serotonin, ki se nato spremeni v melatonin, hormon, ki uravnava cikel spanja. Posebej izpostaviti pa je potrebno bučne proteine. So odlično prehransko dopolnilo in tudi zelo iskan vir beljakovin. So 100% naravni vir beljakovin, saj so brez dodanih arom, umetnih barvil ali sladkorja. So izrazitega bučnega okusa in so hranilo, poznano tudi kot “superhrana”.
Prednosti in na koristi uživanja olja iz bučnih semen. Zaradi visoke vsebnosti cinka naj bi blagodejno delovala na prostato pri moških, zniževala krvni tlak in vrednosti LDL-holesterola v krvi. Učinkovito normalizirajo delovanje preveč aktivnega sečnega mehurja, pospešujejo rast las in preprečevala izpadanje las pri moških. Zmanjšujejo tudi skodljiv učinek toksinov, ki jih proizvajajo nekatere plesni (aflatoksini). Poleg tega so bogat vir vitamina E. Semena so bogata z antioksidanti, vlakninami in železom. Pomanjkljivost je le, da vsebujejo fitinsko kislino, enako kot konopljina semena (glej zgoraj).
Dodatno: BIOLOŠKA VREDNOST BELJAKOVIN BUČNIH POGAČ http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_maric_maja.pdf

3. Tropine grozdnih koščic rdečega grozdja
Tropine grozdnih koščic uravnavajo holesterol in krvni pritisk ter čistijo proste radikale nazunaj in navznoter. Krepijo celične stene, saj vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin. Vsebujejo veliko koncentracijo E in C vitamina, flavonoidov itd. Zaradi tega je olje iz groznih pešk tudi eno najbolj stabilnih olj. Iz grozdnih pešk lahko pridobimo olje za kožo, ki deluje nemastno, ker se zelo hitro vpije in je zelo učinkovito predvsem okoli oči. Visoka vsebnost nenasičenih maščobnih kislin je ena izmed pomembnih značilnosti olja iz grozdnih pešk. Znano je, da olja z visokim deležem nenasičenih maščobnih kislin zvišujejo HDL in znižujejo LDL holesterol in tako delujejo antiaterogeno. Tropine grozdnih koščic prav tako ugodno vplivajo na visok holesterol. Študije so pokazale, da se je pri kadilcih, ki so štiri tedne, dvakrat dnevno, jemali 72 mg ekstrakta grozdnih pešk, znižalo tveganje za pojavljanje slabega holesterola in bolezni srca in ožilja.
Grozdne peške imajo še druge izjemne učinke, ki lahko pomagajo našemu organizmu. Pomembno je, da se peške pregriznejo ali zdrobijo, ker se sicer neprebavljene izločijo in nimajo nobenega učinka. V obliki prahu in v obliki olja so učinki kar dramatični. Grozdne peške vsebujejo ogromno vitamina E, flavonoidov, linolske kisline in sestavin, imenovanih procianidini (poznanih tudi pod imenom kondenzirani tanini, piknogenoli in oligomerični proantocianidi oz. OPC-ji). Delujejo kot zelo dober antioksidant. Grozdne peške lahko smiselno konzumirate v obliki olj ali v prahu.
Grozdne peške in visok krvni pritisk.
Antioksidanti varujejo žile pred poškodbami, ki lahko dodatno obremenijo srce, grozdne peške pa so dober vir antioksidantov. Pri prvih študijah (na bolnikih s pankreatitisom oz. vnetjem trebušne slinavke) je ekstrakt grozdnih pešk bistveno zmanjšal pogostost in jakost bolečin v trebuhu, potem ko simptomov ni moglo odpraviti nobeno drugo zdravilo.
Grozdne peške in rak.
Laboratorijske študije so pokazale, da ekstrakt grozdnih pešk preprečuje razvoj raka na dojki, želodcu, debelem črevu, prostati in pljučih ter kožnega raka. Ugotovili so tudi, da ekstrakt pomaga obnavljati, od kemoterapije poškodovane celice jeter. Nastanek raka ravno tako zavirajo antioksidanti, ki jih je tu v obilju.
Grozdne peške in druge tegobe.
Grozdne peške imajo blagodejen učinek tudi na bolezni, povezane s cirkulacijo, služijo lahko za uravnavanje krvnega sladkorja ter odpravljanje slabljenja vida zaradi starosti. Izboljševati pomaga tudi nočni vid in fotofobijo oz. občutljivost na svetlobo. Poleg tega pa učinkuje tudi za blaženje različnih alergij in astme.
Grozdne peške bi si zaslužile več spoštovanja, saj vsebujejo več zdravilnih sestavin, kot bi si mislili. Grozdne peške vsebujejo zelo visoko koncentracijo vitamina E, flavonoidov, linolske kisline in sestavin, imenovanih procianidini (poznanih tudi pod imenom kondenzirani tanini, piknogenoli in oligomerični proantocianidi).
Ta oligomerni proantocianidni kompleks je vodotopen antioksidant, ki se hitro absorbira in raznese po telesu in se uporablja:
ker so njegove antioksidativne zmogljivosti 20-krat večje kot vitamin C in 50-krat večje kot vitamin E,
za počasnejši napredek simptomov krčnih žil, sladkorne bolezni in multiple skleroze,
ker pomaga pri znakih staranja, pri stresu in utrujenosti, poveča pretok in cirkulacijo krvi (čisti kri),
in pomaga bolnikom z motnjo pozornosti, hiperaktivnostjo in žrtvam kapi.
Zlasti semena grozdja oz. grozdne peške vsebujejo zaklad močnih antioksidantov, ki povezujemo z živahno kakovostjo živenja in daljšo živenjsko dobo. Dejstvo je, da so skoraj vsaka neravnovesja ali bolezni, s katerimi se spopada sodoben človek, potencialni cilj za različne hranilne snovi, ki jih najdemo v grozdju. Grozdje ima tudi sposobnost preprečevanja kadriovaskularnih okužb.
V grozdju je resveratrol, ki pomaga preprečevati in zdraviti številne zdravstvene tegobe. Resveratrol je verjetno tudi najbolj znana terapevtska snov in ima zelo velik potencial proti staranju. Mnoge študije so namreč pokazale njeno učinkovitost pri preprečevanju in zdravljenju številnih zdravstvenih stanj, ki jih srečamo pri staranju (npr. bolezni srca, diabetes tipa 2, kognitivni upad in celo rak).
Resveratrol na človeške celice deluje neposredno, saj povečuje aktivacijo proteina SIRT1, ki na eni strani omogoča ponovno aktivacijo mitohondrijev, na drugi pa povečanje aktivnosti teh ‘celičnih elektrarn’ našega telesa (z manjšanjem števila aktivnih mitohondrijev, se namreč stara tudi sama celica, ki na koncu odmre). Resveratrol v celici opazno zmanjšuje prisotnost nevarnih prostih radikalov, najpogostejši vzrok za njene poškodbe.
Resveratrol torej močno prispeva k boljši regeneraciji celic, zmanjša njihovo odmiranje ter izboljšuje njihovo presnovo. Izjemno pozitivno vpliva na zdravje srca in ožilja, zmanjšuje tveganje za nastanek krvnih strdkov, uravnava raven trigliceridov v krvi in pomaga proti nalaganju odvečne telesne maščobe, saj vsebuje naravno spojino, ki lahko napade in razbije maščobne celice. V naravi se resveratrol, ki predstavlja močno protibakterijsko in protiglivično sredstvo v boju proti mikroorganizmom, nahaja v številnih rastlinah, največ ga najdemo v kožici rdečega grozdja in v rdečem grozdičastem sadju, pa tudi v rdečem vinu. Težava je le v tem, da bi morali za zadosten vnos resveratrola, dnevno zaužiti več kilogramov grozdja ter nekaj litrov vina, zato je precej bolj smiselno poseči po zdravi in varni prehranski rešitvi.
Zaradi močnih antioksidativnih učinkov resveratrola so grozdne peške idealen prehranski dodatek za boj proti oksidativnemu stresu, ki ga povzročijo poškodbe prostih radikalov. Resveratrol v bistvu nevtralizira proste radikale po celem telesu, tako da preprečuje, da bi spodbudili vrste vnetnih odzivov, ki na koncu povzročajo kronične zdravstvene težave, kot so koronarna srčna bolezen ali Alzheimerjeva bolezen.
Vendar se moči grozdja ne ustavijo pri resveratrolu. Grozdne peške vsebujejo tudi svoje edinstvene zdravilne sestavine, ki simbiozno delujejo kot dopolnilo resveratrolu. So naravno bogate z oligomernimi proantocianidinskimi kompleksi (OPC), razredom rastlinskih metabolitov, ki so jih študije pokazale kot močan antioksidant.
Študije kažejo, da lahko grozdne peške pomagajo na naslednje načine:
– okrepijo kosti in izboljšajo oblikovanje kosti,
– podpirajo ustno zdravje z zaščito zob proti razpadanju in remineralizaciji votlin,
– normirajo krvni tlak z razširjanjem krvnih žil in zaščito pred oksidativnimi poškodbami,
– izboljšajo delovanje možganov in zaščitijo pred boleznimi, kot je npr. Alzheimerjeva bolezen,
–preprečujejo nastajanje sladkorne bolezni,
–zmajnšujejo verjetnost hemoroidov, krčnih žil in drugihsimptomov slabega kroženja.
Nekatere študije so tudi ugotovile, da lahko izvleček grozdnih pešk pomaga preprečiti rast različnih vrst rakavih celic, vključno s tistimi v prsih, želodcu, prostati, pljučih in debelem črevesju.
Grozdje je odličen vir mikro-hranil kot so baker, železo in mangan, ki preprečujejo osteoporozo, bogato je z železom, blagodejno vpliva na prebavne motnje in razdražen želodec in pospešuje formacijo in izločanje zdravega blata s čimer preprečuje zaprtje.


Osnova poživilnosti Zhive je sedem superživil:

4. Jagode
Jagode so koristne, saj vsebujejo železo, natrij, kalcij, kalij in fosfor ter različne sadne kisline, vitamine A, B1, B2 in C, poleg tega pa imajo nizko energijsko vrednost (46 kcal/100g) in so tudi vir vlaknin. Značilno rdečo barvo dajejo sadežu pigmenti antocianini, ki so prisotni v jagodah in so znani kot dobri antioksidanti. Salicilna kislina v jagodah, ki je sicer tudi sestavina aspirina, rastlino varuje pred infekcijami, v našem organizmu pa zmajnšuje možnost za nastanek črevesnega raka in deluje protivnetno. Uživanje svežih plodov naj bi tudi zniževalo krvni tlak in odvajalo zaloge sečnine.
Raziskave so pokazale pozitivne učinke jagod pri dieti z omejenim vnosom maščob, saj sadež veča delovanje hormona-adiponektina, ki ga izločajo maščobne celice. Hormon spodbuja presnovo, hkrati pa zavira apetit in obenem nadzoruje količino krvnega sladkorja, predvsem po obrokih bogatih z ogljikovimi hidrati. Adiponektin vpliva na izgorevanje maščob skupaj s hormonom leptinom, ki vpliva na izgubo oziroma povečanje telesne teže. Jagode so lahko posredno, preko hormonov, učinkovita pomoč pri dietah v kombinaciji z zdravim načinom prehranjevanja.

5. Črni ribez
Črni ribez je zelo bogat z vitaminom C, zato je zelo dober za naš imunski sistem. Izboljša pa nam tudi razpoloženje. Kdor ima težave z sezonskimi alergijami, se mu tudi priporoča uživanje črnega ribeza, saj deluje protivnetno.
Uporaba črnega ribeza za medicinske namene je povezana z vsebnostjo vitaminov, železa, kalija, pektina in taninov, ter organskih kislin. Črni ribez se uporablja pri boleznih prebavil, hipokromni anemiji, motnjah srčnega ritma, bolezni srca, ateroskleroze, kardionuroze, prehladu, nalezljivih boleznih, hemoragičnem vaskulitisu, parodontalni bolezni, glomerulonefritisu. Črni ribez se v farmacevtski industriji pogosto uporablja za pripravo sirupov, ki izboljšajo okus pripravkov.
Z raziskavami je ugotovljeno, da so za omenjene učinke odgovorni predvsem flavonoidi, oligomerni proantocianidini in fenolne kisline. V novejših raziskavah zbuja zanimanje nedavno dokazana prisotnost lipidov, ki vsebujejo znaten delež alfa linolenske kisline – maščobne kisline omega 3, za katero danes velja prepričanje, da je povezana z ugodnimi učinki na srčno-žilni sistem. Črni ribez vsebuje tudi veliko vitamina C, ki pomembno prispeva k ugotovljenemu antioksidativnemu delovanju.

6. Robida
Ameriški in norveški znanstveniki so že pred leti razkrili rezultate raziskave, ki se je odvijala na univerzi v Oslu. V izsledkih, ki so jih objavili v znanstveni reviji American Journal of Clinical Nutrition, navajajo, da robide vsebujejo daleč največ antioksidantov v primerjavi s preostalimi testiranimi sadeži. Robido so tako med 1500 sadeži umestili na častitljivo prvo mesto.
Robide ne slovijo le kot izjemno močan antioksidant, ki ščiti telo pred številnimi obolenji. Vsebujejo namreč tudi pravo zakladnico vitamina C in A, ponašajo pa se tudi z minerali, manganom, pektinom, sadnimi kislinami, flavonoidi in ponifenoli. Sok in meso robidnic predstavlja pravo karotinsko bombo, ki učinkovito krepi imunski sistem. Kot zanimivost velja omeniti, da se bioflavonoidi kopičijo v sadnem mesu, kjer je njihova količina kar 10 krat večja, kot v iztisnjenem soku. Ena od najbolj raziskanih zdravstvenih koristi robid je njihova sposobnost, da se borijo proti raku. Vsebujejo namreč polifenole, razred antioksidantov, ki so dokazano uspešni v boju proti raku. Vsebujejo antocianin (polifenol) v visokih koncentracijah. Izvleček svežih robid zavira rast tumorjev v človeških pljučih. Visoke ravni oksidativnega stresa, ki povzročajo razvoj rakavih celic, zavirajo antocianini najdeni v robidah. Robide preprečujejo mutacijo celic, ki vodijo do raka. Robide vsebujejo tudi več kot tretjino dnevnih priporočenih vrednosti vitamina K, ki preprečuje in se bori proti raku na prostati, debelem črevesu, želodcu, nosu, ustih in jetrih. Raziskave so potrdile, da robide učinkovito zaustavljajo razvoj rakavih celic. Slednje so pokazale, da so po enem tednu uživanja raziskovalci zabeležili zaustavitev razraščanja rakastih celic.
Robide krepijo možgane. Hranilne snovi v robidah skrbijo tudi za to, da je naše duševno zdravje na vrhuncu. Robide povečujejo možganske zmogljivosti, tako kot ostalo jagodičevje z visoko vsebnostjo antioksidantov. Kratkoročni spomin lahko, dokazano, izboljšamo z rednim vnosom robid. Ključno hranilo, ki ga ima robida veliko, je mangan, ki vpliva na možgane. Če ga primanjkuje, lahko pride tudi do epilepsije. Da bi možganske sinapse delovale pravilno, moramo imeti v telesu dovolj mangana.
Robide zmanjšujejo vnetja, delujejo proti infekcijam in krepijo imunski sistem. Antioksidanti v robidah ščitijo pred oksidativnim stresom in kroničnimi vnetji, ki so podlaga za številne bolezni. Robide so uspešne v boju proti vnetjem in razjedam na želodcu. V neki študiji so ludje z razjedami na želodcu uživali izvleček robid in 88 odstotkom se je vnetje zmanjšalo. Delujejo tudi antibakterijsko in ščitijo telo pred okužbami.
Robide pomagajo pri menstrualnih težavah, so dobre za nosečnice in porodnice. Če so pri ženskah predmenstrualne težave nadležne, je ena od rešitev ta, da se v prehrano vključi robide. Prisotnost vitamina K pomaga uravnavati delovanje hormonov in s tem zmanjša bolečine zaradi krčev. Tako kot pri strjevanju krvi, lahko vitamin K pomaga tudi v primeru obilnih krvavitev pri bolečih menstrualnih ciklih. Drug način za ublažitev duševnih in fizičnih predmenstrualnih simptomov je uporaba hrane z visoko vsebnostjo mangana in kalcija, ki ju je v robidah veliko. Prehranjenost z vitaminom K je izjemnega pomena za nosečnice in porodnice.
Robide so dobre za srce in žilje. Vitamin K je pomemben za zdravje celotnega srca in ožilja. Vitamin K preprečuje otrdelost arterij, skrbi za zdrav krvni tlak, zmanjšuje vnetja v celicah in zmanjša možnost srčnega napada. Robide imajo snovi, ki ščitijo pred srčnim popuščanjem.
Robide so dobre za kožo. Izvleček robid ščiti kožo pred škodo, ki jo povzročajo UVB žarki. Prav tako ščiti keratinocite v koži pred UV žarki. To so celice, ki tvorijo zaščitno plast na povrhnjici in se nato razmnožujejo pod zunanjo plastjo kože, da nenehno dopolnjujejo epidermis. Vitamin C pa spodbuja tvorbo kolagena, vlaži suho kožo in celo preprečuje prezgodnje staranje kože.

7. Malina
Maline imajo številne zdravilne učinke na človeško telo. Zdravniki uživanje malin priporočajo srčnim bolnikom in bolnikom, ki trpijo za različnimi boleznimi živčevja, saj naj bi dokazano preprečevale nervozo, uravnavale hormonska neravnovesja in uspešno delovale proti diareji. Močno koncentriran sok iz malin znižuje krvni sladkor in uspešno ščiti imunski sistem. Poleg tega pa maline človeka napolnijo z energijo in s svojim vonjem pomirjajo celoten organizem.
Maline vsebujejo velike količine vitamina A, zaradi česar so odlično naravno sredstvo proti okvaram oči in izboljšujejo vid. Hkrati so izjemno bogat vir vitamina C, v sodelovanju z rutinom, ki krepi ožilje in skrbi za zadosten dotok hranilnih snovi v organe, pa deluje kot odličen antioksidant. Maline zavirajo in preprečujejo tudi premočne menstrualne krvavitve in v splošnem maline zavirajo in preprečujejo krvavitve v celotnem telesu – kot na primer krvavitve iz dlesni ali krvavitve iz nosu.
Poleg tega maline delujejo tudi odvajalno, saj čistijo črevesje in odpravljajo zaprtost ter pomagajo pri težavah z mehurjem in ledvicami. Maline med drugim vsebujejo tudi veliko biotina, kateri vsebuje žveplo, ki je pomembno za polne in bleščeče lase ter napeto in prožno kožo. V primeru zdravega črevesja, človek sam proizvaja biotin – vendar v primeru, ko je hrana pomajnkliva, se črevesje rado izsuši in takrat prične posledično človeškemu organizmu primanjkovati biotina.
Maline so eden izmed najbolj koristnih sadežev, saj vsebujejo več zdravilnih in koristnih snovi kakor kiwi, paradižnik ali brokoli. Najpomembnejša sestavina malin pa je elaginska kislina, ki preprečuje nastajanje rakavih celic. Omenjena kislina naj bi bila še več kot to – delovala naj bi kot blagodejno zdravilo za hudo oboleli organizem saj kancerogenim celicam preprečuje, da napadajo bolnikov DNK tako, da jih spravi pod nadzor ali pa jih popolnoma ustavi. Tovrstna kislina je še posebej cenjena, ker je odporna na mraz ali visoke temperature.

8. Goji jagode
Goji jagode so eden najbogatejših virov antioksidantov. Poleg tega pa v sebi skrivajo tudi 18 vrst aminokislin (od tega vseh osem esencialnih). Goji jagode so odličen vir vlaknin, vsebujejo 6 vitaminov, 11 mineralov (vitamin C, vitamin A, cink, železo), 5 nenasičenih maščobnih kislin in mnoge druge učinkovine. Že dolgo jih uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini, ker vedo, da goji jagode krepijo imunski sistem, čistijo jetra in ledvice ter izboljšujejo prekrvavitev.
Rdeči sadeži vsebujejo kar nekaj, zdravju koristnih snovi, zaradi katerih jih številni zdravniki in nutricionisti opisujejo kot prave vitaminske bombe. Goji jagode vsebujejo antioksidante in aminokisline, ki so glavni gradniki beljakovin v telesu.
Goji jagode naj bi vsebovale kar desetkrat več antioksidantov kot grozdje, ter so zato odlična rešitev pri ohranjanju mladostnega videza. Poleg tega goji jagode vsebujejo izjemno veliko vitamina C, vitamine B in E ter zdrave maščobne kisline. Vsebujejo tudi veliko beta kerotena, ki zmanjšuje možnost za srčne bolezni, artritis in rakava obolenja.

9. Limonina lupina
Limonina lupina je najmočnejše naravno prehransko dopolnilo, ki ima pomembno vlogo pri razstrupljanju jeter, saj odvaja strupe in odvečno vodo iz jeter in je naravni astrigent ter protimikrobni agent. Za limonino lupino je značilno, da čudovito zaščiti kožo pred vsemi oblikami patogenih bakterij. Zdravilna moč limonine lupine je neprecenljiva, saj z njeno uporabo v telesu ustvarite bazično delovanje, kar odlično za čisti kožo. Limonina lupina deluje kot naravni astrigent, kar pomeni, da tkiva oziroma kožo skrči, tako da postane bolj čvrsta in veliko manj zgubana.
Limonina lupina je naraven antibiotik. Nekaj gramov limonine lupine, večkrat dnevno, učinkovito pomaga pri zdravljenju rakavih bolezni. Uporabite jo povsem preprosto, tako da jo v ustih žvečite toliko časa, dokler se povsem ne raztopi. Ko je njena vsebina dobro prepojena s slino, zagotavlja največji izkoristek citrusnih bioflavonoidov, ki so dokazano najbolj učinkoviti pri zaščiti pred rakom. Raziskava, kjer so ugotavljali učinke lupin citrusov na raka prostate, je pokazala, da flavonoidi citrusov nudijo odlično zaščito in bi jih lahko uporabljali kot novo terapevtsko možnost za zdravljenje raka prostate.
Limonina lupina vsebuje naravni vitamin C, vsebuje ga vsaj 5 krat več kot limonin sok. Limonina lupinica s svojimi antibakterijskimi učinki odlično pripomore k zmanjšanju mikrobov v in na telesu.
Limonina lupina vsebuje toliko antioksidantov in polifenolov, da je bila znanstveno dokazana kot učinkovito živilo za odpravo vseh vrst ustnih bakterij. V študijah, kjer so raziskovalci ugotavljali učinke limonine lupine, so iz nje izolirali različne snovi kot so: 8-geraniloksipolaren, 5-geraniloksipolaren, 5-geraniloksi-7-metoksikumarin ter florin, pri tem pa ugotovili, da so aktivne proti peroralnim bakterijam. Zato se te spojine lahko uporabljajo v snoveh za ustno nego. Limonina lupina deluje močno bazično in ima visoke vsebnosti mineralov.

10. Pomarančna lupina
Ti priljubljeni citrusi so še posebej znani po vsebnosti vitamina C, vendar pomaranče vsebujejo še vrsto drugih rastlinskih spojin in antioksidantov, ki zmanšujejo vnetja in delujejo preventivno proti razvoju bolezni.
Krvni pritisk in pomarančna lupina. Dva decilitra pomarančnega soka zagotovi 14% dnevne potrebe človeka po kaliju. Kozarec pomarančnega soka na dan torej povečuje dnevni vnos kalija, ki pomembno zmajnšuje tveganja za visok krvni tlak, saj kalij pomaga pri sprostitvi in odpiranju krvnih žil.
Pomarančna lupina in zdravje srca. Pomaranče so dober vir vlaknin in kalija, ki podpirata zdravje srca. Glede na pregled iz meta analiz za leto 2017 lahko uživanje dovolj vlaknin znatno zmanjša tveganje za razvoj bolezni srca, saj znižuje raven holesterola v krvi. Po navedbah Urada za prehranska dopolnila (ODS) lahko uravnotežen vnos kalija zmanjša tveganje za visok krvni tlak in možgansko kap ter druge bolezni srca in ožilja.
Pomaranče vsebujejo tudi holin in zeaksantin. Holin je pomembno hranilo v pomarančah, ki pomaga pri spanju, gibanju mišic, učenju in spominu. Holin pomaga tudi pri prenosu živčnih impulzov, pomaga pri absorpciji maščobe in zmanjšuje kronično vnetje. Zeaksantin je vrsta karotenoidnega antioksidanta, ki lahko zmanjša vnetja in pozitivno koristi zdravju srca, jeter, kože in oči.


Osnova krepčilnosti Zhive je pet superživil:

11. Med
Med je zelo koristen, ker vsebuje dovolj vitaminov in elementov v sledovih. Domač slovenski med nabavimo neposredno pri čebelarju, za katerega vemo, da čebele vodi na pašo v čisto okolje, na neškropljene njive.
Za Zhivo uporabljamo ajdov med, ki ima svojsko naravo in značilno temno barvo.Vsebuje večje količine antioksidantov kot druge vrste medu. Ajdov med vsebuje: kalcij, fosfor, cink, magnezij, natrij, železo, kalij, mangan in druge elemente. Je skladišče mineralov. Glavne prednosti ajdovega medu so, da pospešuje celjenje v telesu, podpira imunsko delovanje in krepi antioksidante. Odličen je tudi za pomirjanje vnetoga grla in kašlja. Ugotovljeno je tudi, da ajdov med pomaga zniževati raven sladkorja v krvi.
Med deluje baktericidno in je zaradi tega nenadomestljiv kot hranilo in zdravilo za otroke in odrasle ter tiste, ki so izpostavljeni velikim telesnim in duševnim obremenitvam. Hranilna in zdravilna vrednost medu sta v tem, da je lahko prebavljiv in da vsebuje encime, ki spodbujajo prebavo. Vemo, da je med odlično hranilo, krepčilo, pomirjevalo, da deluje protivnetno in še bi lahko naštevali. Ta sladka hrana je znana po svojem nespornem dobrodejnem učinku na telo saj;
1. Veča raven hemoglobina.
2. Vodi do normalnega krvnega tlaka.
3. Izriva škodljive snovi iz telesa.
4. Krepi stene krvnih žil.
5. Laljša delovanje ledvic.
6. Izboljša prebavo.
Uporabljen je tudi kot vezivo sestavin Zhive, saj ima dolg rok trajanja in sam po sebi deluje kot konzervans.

12. Cimet
Cimet so kot začimbo zelo cenili in ji pripisovali številne zdravilne učinke že v starem Egiptu. Z antioksidanti bogati cimet ni dober le za izboljšanje okusa, uravnava namreč krvni sladkor, izboljša občutljivost na inzulin in zmanjšuje tveganje za srčna obolenja. S svojimi protivnetnimi lastnostmi je tudi priročno naravno zdravilo za akne in različna vnetja bodisi bakterijska, bodisi glivična.

13. Smilj
Smilj je aromatična grmovnica, ki raste predvsem v evropskem sredozemlju, torej tudi pri nas. Smilj, znan tudi pod imenom immortelle ali nesmrtnica, laški smilj, suhocvetnica, je velik zaklad narave. Laški smilj Istre učinkovito pomlajuje kožo, saj pospešeno deluje na regeneracijo celic. Uporaben je pri celjenju ran tudi po zahtevnejših operacijah. Zmanjšuje brazgotine, tudi stare, še posebej pa je primeren za odpravljanje hematomov oziroma modric na telesu. Zaradi vsebnosti kariofilena učinkuje protivnetno, zmanjšuje otekline in pomaga pri zastajanju vode v telesu. Zaradi zelo prijetnega vojna se uporablja pri izdelavi najfinejših parfumov in aromaterapiji saj pomirja in dviguje razpoloženje.

14. Jod/Kalijev-jodid
Jod pomaga ščitnici izločati velike količine težkih kovin iz telesa, ki jih absorbiramo iz zraka, vode in hrane. Pomajnkanje joda je prehransko neravnovesje, ki je posledica pomajnkanja joda v naši prehrani. Jod je tudi bistvena sestavina dveh hormonov, ki jih proizvaja vaša ščitnica: tirokina (T4) in trijodotironina (T3).
Pri odraslih ščitnični hormoni vplivajo na delovanje vseh organov in na naš metabolizem. Če ne zaužijemo dovolj joda s hrano, so lahko neželeni učinki hipotiroidizma zelo prisotni in vplivajo na številne funkcije našega telesa. Koristi joda za zdravje vključujejo podpiranje zdrave presnove, ohranjanje energijske ravni, podpiranje zdravja las in kože, podpiranje razvoja zarodka, zagotavljanje močnejše imunosti in preprečevanje hipotiroidizma. Druge koristi vključujejo zdravljenje fibrocističnih bolezni, preprečevanje raka, olajšanje apoptoze, odstranjevanje toksinov in zdravljenje golšavosti.

15. Lešnik in lešnikovo olje
Lešniki upravičeno veljajo za enega od koristnih pridelkov, ki rastejo v naravnih pogojih. Zaradi bogate kemične sestave jedrca, z rednim uživanjem lešnika okrepimo vse organe in sisteme v telesu. Koristi lešnikov za človeško telo so velike. Mnogi podcenjujejo izjemen krepčilen vpliv na srčno-žilni sistem, a ker se tega zavedamo, smo ga vnesli med sestavine Zhive. To sestavino cenimo ker;
Zaradi rednega uživanja lešnikov stene krvnih žil pridobijo večjo elastičnost. Pretok krvi se očisti, izboljša se delovanje srčne mišice. Lešnik blagodejno vpliva na raven hemoglobina in normalizira ravnovesje krvnih celic.
Sistematična uporaba lešnikov normalizira delovanje in zaščitno vloge kože. Posledično se izboljšata še limfna cirkulacija in vranična aktivnost, ter delujejo kot naraven antioksidant in odstranjujejo strupene spojine iz telesa.
Zaradi takšnih vplivov se jetrno delovanje bistveno razbremeni, črevo pa izloči obloge. Lešnik deluje kot odlično zdravilo proti onkološkim boleznim.
Kemična sestava lešnika pozitivno vpliva na delovanje mišično-skeletnega sistema. Encimi blagodejno vplivajo na skeletne mišice. Poleg tega lešniki pozitivno vplivajo na kožo, saj ta postane elastična, lasje in nohti pa povrnejo v zdrav videz.


Spodbujanje učinkovitosti telesa s tremi superhranili v Zhivi:

Dobro prebavljiva energijska tablica odličnega okusa vsebuje tudi tri hranila, ki spodbujajo telo, da proizvaja prepotreben dušikov oksid:
* Bet rdeče pese v prahu – za povečanje energije in vzdržljivosti, večjo vzdržljivost pri telesnih naporih in pospešuje delovanje kognitivnih sposobnosti.
* Esenca gloga – za povečanje pretoka krvi, podporo zdravega krvnega obtoka in pomoč pri doseganju še več koristi l-citrulina in rdeče pese.
* L-citrulin – za podporo zdravega krvnega tlaka, za boljši spomin in osredotočenost ter za dvig ravni energije.

16. Rdeča pesa
Bistvo Zhivinega trajnega poživljanja telesa je rdeča pesa v prahu. Tako elitni športniki kot običajni ljudje, ki se zavedajo svojega zdravja, ga dodajajo sokovom in smoothijem, da bi lahko vsak dan uživali v “olimpijskih dosežkih”.
Raziskovalci z univerze Exeter v Angliji so skupini šestih moških vsak dan dajali piti sok iz rdeče pese v prahu. Nato so jih podvrgli številnim testom, med drugim tudi vožnji s kolesom. Pozneje so ponovili isti test s placebom. Ugotovili so, da so moški, ki so uživali pesin sok, med vadbo potrošili manj kisika, zato so imeli večjo vzdržljivost in so zmogli vaditi dlje.
Študija univerze Wake Forest dokazuje, da je uživanje gomolja pese v prahu koristno pred kakršno koli fizično dejavnostjo, saj izboljša delovanje možganov, ker poveča količino dušikovega oksida v krvi in v možgane priteče več kisika. To vam ne pomaga le pri jasnejšem razmišljanju, temveč tudi pri trajnejši zbranosti, kar pomeni, da lahko vaše možganske celice učinkoviteje pošiljajo in sprejemajo sporočila. Tako naši možgani delujejo kot so delovali, ko smo bili desetletja mlajši.
Bet rdeče pese v prahu ima lahko izjemen učinek ne glede na to, v kakšni formi ste zdaj, saj vsebuje tudi naravno spojino, ki se v telesu zlahka pretvori v dušikov oksid. Tako odpira žile in poveča pretok krvi, zaradi česar se dvigne raven naše energije. Ker želimo doseči največje koristi naše recepture, uporabljamo ta koncentriran izvleček rdeče pese, ki je s ploščico Zhiva enostaven za uživanje, saj bi sicer morali skuhati ali speči peso in jo jesti večkrat na dan.

17. Glog
Poznamo še en način, kako hitro in enostavno povečamo raven dušikovega oksida; z antioksidanti bogatega jagodičevja, ki še poveča raven dušikovega oksida. V gozdu ali celo ob ograji dvorišč raste močna, z antioksidanti bogata majhna rdeča jagoda, ki jo tradicionalni zdravilci že stoletja uporabljajo kot zdravilo za težave s srcem. Imenuje se jagoda gloga in je bogat vir flavonoidov, ki krepijo zdravje. Te antioksidantom podobne spojine pomagajo odpirati arterije, spodbujajo pretok krvi in zdrav krvni tlak.
Glog je zdravilna rastlina. Cvetovi, listi, pa tudi plodovi gloga so v slovenskem ljudskem zdravilstvu dobro znani. Po svetu tudi v uradni medicini cenijo glog, medtem ko v Sloveniji trenutno nimamo registrirnega zdravila, ki bi vsebovalo njegove izvlečke. Z uporabo gloga lahko že zelo zgodaj, pri začetku popuščanja srca, upočasnimo napredovanje bolezni.
Glog deluje pomirjujoče na centralni živčni sistem, znižuje visok krvni pritisk, pomaga proti nespečnosti, zdravi grlo in dlesni, kot krema pomlajuje in ščiti kožo, glogov čaj se uporablja za zdravljenje in uravnavanje krvnega tlaka ter za krepitev srca. Zeliščarji cenijo glog (Crataegus laevigata, C. monogyna, C. pinnatifida) kot najpomembnejše zdravilo, ki varuje srce in njegovo delovanje. Svetujejo ga za številne težave s srcem in žilami, kot so visok krvni tlak, visoka raven holesterola, nereden srčni utrip in srčno popuščanje.
V zahodni Evropi in v Združenih državah Amerike so z izvlečkom gloga opravili številne klinične raziskave in ga s tem uvrstili med redke zdravilne rastline, katerih učinki so dobro dokumentirani tudi z raziskavami na bolnikih. Glog spada med zdravilne rastline, katerih uporaba je zelo varna, saj ne vsebuje učinkovin, ki bi bile lahko v velikih odmerkih strupene. Cvetovi in listi vsebujejo tako imenovane procianidine in veliko flavonoidov (rutin, kvercetin, hiperozod, viteksin). Flavonoidi so zelo pomembni, saj delujejo kot antioksidanti, lovijo škodljive proste radikale, ščitijo pred posledicami učinkovanja ultravijoličnih žarkov, poleg tega pa obarvani cvetovi privabljajo žuželke, ki z opraševanjem poskrbijo za nadaljevanje vrste. Podobno delujejo flavonoidi tudi v človeškem organizmu, kot antioksidanti in lovilci prostih radikalov.
Glog povečuje moč srčne mišice, zato se je tudi iztis krvi iz prekatov boljši, blago pospešijo srčni utrip in tudi nekoliko znižajo krvni tlak. Učinkovine v glogu tudi preprečujejo nastanek motenj v srčnem ritmu – torej aritmije.
Glog oziroma zdravilne učinkovine v glogu naj bi tudi vplivale na delovanje glikoproteina P, kar bi lahko privedlo do interakcij z učinkovinami, ki so substrati za glikoprotein P (verapamil, diltiazem, nifedipin, nikardipin – ta zdravila uporabljamo tudi za zdravljenje visokega krvnega tlaka). Glikoprotein P je posebna beljakovina, ki pomaga iz telesa izločati strupe, med njimi so tudi nekatera farmacevstska zdravila. Pred kratkim so objavili raziskavo, v kateri so preučevali farmakokinetično interakcijo gloga z digoksinom (najpogosteje uporabljani srčni glikozid). Ugotovili so, da v uporabljenih odmerkih ni prišlo do takšne interakcije, ki bi lahko povečala učinek tega srčnega glikozida.
V letih med 1981 in 2002 je bilo objavljenih 17 kliničnih raziskav z izvlečki gloga, v odmerkih od 160 do 900 miligramov na dan. V vseh raziskavah so ugotovili izboljšanje kliničnih znakov, tudi pri odmerkih manjših od 300 miligramov na dan.
Čeprav bi težko zamenjali srčne glikozide z glogom, bi bilo možno s pravočasno uporabo izvlečka gloga podaljšati obdobje do uvedbe srčnih glikozidov. Glog ne povzroča aritmij, pri prevelikem odmerjanju ni nevarnosti neželenih učinkov, ne vpliva na delovanje diuretikov in uporaba gloga tudi pri okrnjenem delovanju ledvic. Poleg tega pa ima izvleček gloga še eno pomembno lastnost: poveča zmožnost srčne mišice, da v primeru infarkta preživi dalj časa brez kisika. Glog ima torej dobro možnost, da bo njegova uporaba, še posebno ob ugodnih rezultatih raziskave SPICE, bolj pogosta tudi v Sloveniji.
Glogove jagode lahko že same po sebi izboljšajo krvni obtok in prinesejo izjemne koristi za srce in celotno telo. Pomemben pa je še posebej zato, ker jagode gloga pomagajo telesu absorbirati bistveno več l-citrulina in elementov rdeče pese, če ti hranili jemljemo skupaj. Tako lahko še povečamo proizvodnjo dušikovega oksida v telesu in hkrati pospešimo cirkulacijo in podpiramo zdravje srca!

18. L-citrulin
L- citrulin neverjetno dobro poveča količino dušikovega oksida, deluje tudi hitro. Znanstveniki MIT pravijo, da je zaradi tega raven dušikovega oksida za 200 % višja v samo 20 minutah po užitju, kar povzroči pomlajevanje telesa. Mnogi ljudje zmotno mislijo, da lahko za povečanje ravni dušikovega oksida vzamejo aminokislino, imenovano l-arginin. Težava je v tem, da ga naše telo ne more več tako zlahka pretvoriti v dušikov oksid, kot se to godi pri mlajši starosti. Zato ima pogosto majhen učinek na raven dušikovega oksida. l-arginin, ki ga dobite s hrano (špinačo, ohrovt, lubenice) prebavni sistem težje pretvori v dušikov oksid po 45. letu starosti.
Če torej jemanje l-arginina ali užvanje določenih živil ne pomaga povečati ravni dušikovega oksida, je primernejša naravna aminokislina L-citrulin, ki v telesu pretvori v dušikov oksid hitreje in lažje zlasti v starosti 60, 70, 80 in več let. L-citrulin dolgotrajno poveča vašo energijo in izboljša obtok krvi. Ker l-citrulin v telesu potuje po različnih poteh, ga telo za proizvodnjo dušikovega oksida uporablja učinkoviteje kot l-arginin.
L-citrulin, počne tudi druge čudovite stvari za zdravje. Podpira zdravje srca in povečuje našo energijo. Spodbuja celo ostrejši spomin in misli. Poleg tega vse več raziskav kaže, da lahko l-citrulin pomembno vpliva na spodbujanje zdravega krvnega tlaka.
Vzemimo na primer rezultate ene od nedavnih raziskav. Raziskovalci so preučevali učinke l-citrulina na moške in ženske v 50. letih, ki imajo težave s krvnim tlakom. Ko so udeležencem izmerili raven krvnega tlaka, so vsakemu od njih vsakodnevno dajali l-citrulin in placebo. Šest tednov pozneje so raziskovalci vsem ponovno izmerili krvni tlak. Presenetljivo so ugotovili, da se je pri vseh ljudeh, ki so jemali l-citrulin, krvni tlak znižal. Tako je študija je pokazala, da je zdravilo delovalo pri vseh. V drugi študiji so ugotovili podobne rezultate: pri ljudeh, ki so jemali l-citrulin, se je močno izboljšal sistolični in diastolični krvni tlak. V še eni študiji so ugotovili, da je ta močna aminokislina pomagala ljudem po vadbi sprostiti toge arterije in zaščititi njihovo srce.
Povečanje dušikovega oksida spodbuja zdravo srce, oster spomin in neprekinjeno energijo ker;
Ko vaše telo proizvaja veliko dušikovega oksida, ta naredi veliko neverjetnih stvari za vaše zdravje. Na primer
► Arterije se sprostijo, zato se odprejo širše in kri se prosto pretaka, kar spodbuja zdrav krvni tlak in zmanjšuje tveganje za srce
► Napolni telo z dolgotrajno energijo, kar poveča vašo vzdržljivost in zmogljivost
►Zbudi možgane, da hitreje pošiljajo in sprejemajo signale, zato lahko čez dan hitreje razmišljate in se počutite bolj budni
► Spodbuja tvorbo kosti in hkrati upočasnjuje njihovo razgradnjo, zato vaše kosti ostanejo močne in zdrave
► Spodbuja zdravo raven holesterola, ki ohranja vaše arterije čiste in podpira zdravje srca
► Sporoča imunskemu sistemu, da uniči bakterije, viruse in druge nevarne vsiljivce
► Izboljša razpoloženje in počutje, zato boste imeli več veselja do živenja
► Mišice in sklepi si hitreje opomorejo, zato ste lahko še naprej aktivni in se svobodno gibate
► Zmanjšuje togost arterij in pomaga zaščititi vaše srce po vadbi
► Pomaga vam lažje prehoditi daljše razdalje, ne da bi se utrudil
► Pospešuje krvni obtok, saj spodbuja pretok krvi po vsem telesu
Torej je veliko dušikovega oksida ključnega pomena, da izboljša živenje

19. Ajda
Ajda vsebuje zelo malo maščob, obenem pa je polna različnih zdravih hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Med drugim lahko v njej najdete tudi precej beljakovin, vlaknin in antioksidantov, seveda pa tudi vitaminov in mineralov.
Ajda je je v Evropi tradicionalno žito, ki psevdožitarica, ki ne vsebuje glutena, je dober vir vlaknin in je bogata z minerali in različnimi rastlinskimi spojinami, kot je rutin. Njena zrna so po strukturi in po načinu uživanja zelo podobna žitom, a za razliko od pravih žit ne vsebujejo glutena.Uživanje ajde povezujejo z več koristmi za zdravje, med drugim tudi tem, da naj bi uravnavala sladkor v krvi in imela dober vpliv na zdravje srca.Je brez glutena, na priljubljenosti pa je pridobila predvsem zaradi visoke vsebnosti mineralov in antioksidantov.
Hranilna vrednost ajdeso najprej ogljikovi hidrati, ki so glavna prehranska sestavina ajde, prisotne pa so tudi beljakovine in različni minerali ter antioksidanti. Ajdina hranilna vrednost je bistveno višja od mnogih drugih žit. Je bogatejša z minerali kot številna navadna žita npr.: riž, pšenica in koruza. Tatarska ajda na splošno vsebuje več hranilnih snovi od navadne ajde, kot so mangan, baker, magnezij, železo in fosfor. V primerjavi z drugimi žiti se minerali v kuhani ajdi še posebej dobro absorbirajo, ker ima ajda relativno malo fitinske kisline. Ajda vsebuje več antioksidantov, kot so rutin, viteksin, kvercetin in D-kiro-inozitol. Ajda vsebuje tudi manjšo količino beljakovin, ki so zaradi dobro uravnoteženega aminokislinskega profila v ajdi zelo kakovostne. Še posebej je bogata z aminokislinama lizin in arginin, a je prebavljivost teh beljakovin razmeroma nizka zaradi antihranil, kot so zaviralci proteaz in tanini.
Tako kot druga žita ima tudi uživanje ajde številne koristi za zdravje in počutje. Med drugim ajda poma izboljšati nadzor krvnega sladkorja, ker ima nizek glikemični indeks je varna za uživanje tudi za tiste, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2. Ajda ugodno učinkuje na srce in ožilje saj večaprepustnost kapilar in povečuje mikrocirkulacijo.
Vsebuje namreč veliko spojin, ki so dobrodejne za srce, kot so rutin, magnezij, baker, vlaknine in nekatere beljakovine. Rutin lahko zmanjša tveganje za srčne bolezni, tako da pomaga preprečiti nastanek krvnih strdkov ter zmanjšati vnetje in krvni tlak. Ugotovljeno je bilo tudi, da naj bi ajda izboljšala profil lipidov v krvi.
Uživanje ajde je povezano z nižjim krvnim tlakom in izboljšanim profilom lipidov v krvi, vključno z nižjimi ravnmi LDL (slabega) holesterola in višjimi ravnmi HDL (dobrega) holesterola. Ta učinek naj bi povzročila vrsta proteina, ki veže holesterol v vašem prebavnem sistemu, ki preprečuje njegovo absorpcijo v krvni obtok.
Ajda v primerjavi z drugimi žiti vsebuje med 10 in 15 % visokokakovostnih, uravnoteženih in lahko prebavljivih beljakovin. Vsebuje tudi veliko esencialnih aminokislin, vitaminov in mineralov. Predvsem je bogata z vitamini B-kompleksa (B1, B2 in B6), minerali, kot so cink, magnezij, kalij, mangan, baker, fosfor in železo.
Vsebuje veliko flavonoidov, ki delujejo protivnetno in probiotično ter pomagajo pri zniževanju radikalov, zato ajdo priporočajo tudi rakavim bolnikom, prav tako pa tudi krepijo imunski sistem in imajo močno pritivirusno in protimikrobno delovanje.

20. Fige
Fige so že skozi stoletja del zdrave mediteranske prehrane in veljajo za enega najbolj zdravih suhih sadežev. Fige so bogat vir kalcija, železa, kalija, magnezija, fosforja in drugih rudnin in vitamine A, K in B6. Vsebujejo tudi veliko antioksidantov, ki uničujejo proste radikale. Fige odpravljajo zaprtost in urejajo prebavo saj so naraven laksativ, kar pomeni, da hitro odpravijo zaprtost in pomagajo pri urejanju prebavo. Znano je, da so fige odlične v boju proti ekcemom, zdravijo tudi suho kožo.
Fige so tudi izvor hranljivih vlaknin, mineralov in še posebej polifenolov – enih od najmočnejših antioksidantov.Poleg hranilnega učinka imajo tudi mnogo zdravilnih učinkovin: zaradi obilice rudnin pomirjajo, učinkovite so pri težavah s stresom, saj suhe vsebujejo veliko magnezija (90 mg/100 g), zato so koristne kadar imamo naporno miselno delo ali smo pod stresom.
Fige imajo odlično razmerje med natrijem in kalijem, kar zelo ugodno vpliva na zdravje srca in ožilja. Ugodno razmerje med kalijem in natrijem prispeva tudi k zniževanju krvnega tlaka. Vsebujejo kar 270 mg kalcija, ki varuje kosti pred osteoporozo. Vitamini skupine B, ki jih fige vsebujejo, prispevajo k boljšemu pomnjenju in koncentraciji ter k normalnemu delovanju živčevja ter boljšemu počutju. Vsebujejo tudi vitamina A (32 μg/100 g) in E (2,03 mg/100 g), ki skrbita za lepšo kožo in vid.
Tako sveže kot suhe fige so izredno bogate so z encimi in vlakninami, ki prispevajo k urejeni prebavi, zmanjšujejo napetost v želodcu in blažjo želodčne krče. Odpravljajo zaprtje, čistijo sečne poti ter koristijo jetrom in žolčniku. Z nekaj svežimi figami na dan si lahko pomagamo pri zaprtju, pri težavah s hemoroidi, kašlju, vnetem grlu, menstrualnih krčih in ohranjanju spomina. Ker fige čistijo sečne poti in kri, so koristne tudi v prehrani moških, ki imajo težave s plodnostjo. Visoka vsebnost vlaknin v figah, upočasni prebavo sladkorjev in njihovo absorpcijo v krvni obtok. Že nekaj fig nam bo dalo hiter občutek sitosti. Manjšo količino fig lahko pojedo tudi sladkorni bolniki.

21. Zavedanje
Zadnja sestavina Zhive je zavedanje vseh dobrobiti, ki jih vnesemo vase. Zavestno uživanje je stvarjenje svojega zdravja in dobrega počutja in vsak je sam svoj zdravnik z dobro mislijo in dobro hrano, kot je to učil že Hipokrat. Ko smo pozorni na to kar zaužijemo, dajemo telesu navodilo naj čimbolj učinkovito uporabi koristne snovi, ki jih jemo. S tem smo pozorni tudi na pričakovanje dobrega počutja in izboljšanja zdravja. Z našo pozornostjo in zavedamo dosežemo največji možen izkoristek tega kar vemo in zaužijemo.