Na predlog investitorja GM Hercoga iz Tevč (Laško), ki želi širiti kamnolom v Pojerju, je občina Laško že lani spomladi začela postopek sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje, kjer naj bi zainteresirani investitor kamnolom širil (gre za parcele 223/22,del parcel 476/3, 476/5,487/1 in 1208/1 vse v k.o. Jurklošter). A javnost je odločno rekla NE. Najprej z ustanovitvijo civilne iniciative, ki je zdaj s svojimi argumenti prepričala svet krajevne skupnosti Jurklošter. Ta je na petkovi seji sveta KS Jurklošter sklenil (15.marca), da je treba vse postopke občinskega podrobnega prostorskega načrta ustaviti. Kakšno težo ima takšen sklep krajevne skupnosti, se bo še pokazalo. Prebivalci sploh tisti, ki znajo predvideti, kaj pomeni kamnolom v bližini njihovih domovanj, niso navdušeni nad destvom, da bi se po njihovih cestah vozila množica kamionov, ki bi motila njih same, turiste, ki v lepi naravi kolesarijo, se sprehajajo ali iščejo svoj mir v neokrnjeni naravi, niti za ribiče, lovce in druge uporabnike prostora; taka dejavnost tudi ni prijazna redkim živalskim in rastlinskim vrstam, ki jih je tam še najti. Oglasil se je tudi pater Karel Gržan, ki je opozoril, da kamnolom že v zdajšnjem obsegu posega v megalitske strukture Oriona, vsakršen dodaten poseg v prostor pa bi stanje še poslabšal.
Civilna iniciativa Kamnolom Pojerje opozarja na netočnosti v tem aktu, predvsem pa izraža nestrinjanje ljudi s širitvijo kamnoloma, kar je bil tudi povod, da se je ta iniciativa ustanovila. A postopki tečejo. Direktorat za okolje je že lani julija izdal odločbo (št. 35409-266-2017/7), ki pravi, da ..." ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje, in tudi ni treba izvesti sprejemljivosti izvedbe planov na varovana območja". V njej tudi izvemo, da naj bi v kamnolomu letno nakopali 30 tisoč kubičnih metrov dolomita (peska po domače). Če bi to razdelili na težke tovornjake, ki precej devastirajo cesto, jih je to pet tisoč letno, torej najmanj dve vožnji na delovni dan. Vprašanje, ki se postavlja kar samo je, v kakšnem stanju bodo okoliške ceste ob takšnih obtežbah. Sploh, če se spomnimo, kakšne so te ceste že zdaj. Poučen primer je denimo cesta v Rečico, ki jo močno načenjajo tovornjaki iz kamnoloma Rečica, pa je vendarle utrjena, asfaltirana in njen poglavitni eskploatator vsake toliko tudi prispeva za njeno sanacijo...
Bo javnost zaustavila postopek vnovične oživitve kamnoloma Pojerje? Civilna iniciativa oživitvi nasprotuje z argumenti. Kamnolom so do zdaj domačini uporabljali delno za svoje potrebe. Na parceli v lasti krajevne skupnosti Jurklošter, ima investitor že vpisano služnost, torej vstopnico za eksploatacijo, kjer je ta že potekala, za sosednje, kjer naj bi se ta dejavnost odvijala po širitvi, so pa (razen ene, ki je občinska) v lasti države, z njimi gospodari Zavod za gozdove, služnosti še nima. In tudi Zavod za gozdove je lani v svojem mnenju ugotovil, da ob upoštevanju smernic in pogojev ne bo negativnih vplivov na okolje, se pa s tem ne strinjajo lovci in Lovska zveza Slovenije bo predlagala presojo vpliva na divjad (po 30.čl. Zakona o divjadi in lovstvu). Njen odvetnik je Laščan po rodu...
Kakorkoli, v sredo se bo o kamnolomu Pojerje seznanil laški občinski svet, z informacijo. Če pa se bo postopek vsemu navkljub nadaljeval, bo o njem občinski svet odločal na eni od naslednjih sej. Po javno razgrnjenem dopolnjenem osnutku je za zdaj še veliko odprtih vprašanj, povezanih s tem in vrag običajno tiči v podrobnostih. Akte je treba brati z dlakocepsko natančnostjo in po možnosti še med vrsticami...