Pravijo, Anže Logar vsak dan prihaja v državni zbor, kjer "potrpežljivo dela" s poslansko skupino Demokratov. Med njegove dobre strateške poteze štejejo odločitev, da Franci Križan postane vodja poslanske skupine Demokratov in še podpredsednik državnega zbora.

No, včeraj, medtem ko se je na omrežju X sprožila mala vojna na temo domnevnega "virantovanja" Demokratov (zaradi glasovanja Logarjevih v prid izvolitve daljše liste predlaganih okrajnih sodnic/sodnikov - na predlog sodnega sveta, skupaj z levim blokom, medtem ko so bili SDS, trojček NSi-SLS-Fokus Marka Lotriča in Resnica proti*), sta Janez Janša in Jernej Vrtovec sedela na skupnem kosilu v Operni kleti, čez cesto parlamenta, predlagani zakon o vladi, ki ga je v državnozborsko proceduro vložila SDS, pa nam ni pokazal zgolj strukture prihajajoče desnosredinske vlade (14 ministrskih mest!), ampak tudi nekatere pomembne notranje kadrovske razplete.

Sodeč po tem - očitno kompromisnem razpletu - bo namreč ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport vendarle dobil Logar, Vrtovec pa bo vzel infrastrukturo in energetiko. Obe ministrstvi sta seveda tudi finančno izjemno močni, sicer pa, kot je slišati, Robert Ilc, vplivni generalni tajnik NSi, energetike že ne bi izpustil iz rok.

Na mizi pa naj bi bila tudi nekatera nova imena: čeprav za "naravnega kandidata" SDS za pozicijo ministra za zunanje in evropske zadeve, potem ko je to dokončno zavrnil Logar, češ, želi graditi svojo stranko, kar sicer prestižna funkcija zunanjega ministra, predvsem zaradi nešteto poti v tujino, onemogoča, položaj gospodarskega ministra pa je za liderja nove stranke naravnost fantastičen (vsi te lepo pogostijo, veliko je subvencij, da športa sploh ne omenjamo), velja Tone Kajzer, poklicni diplomat, nazadnje nekdanji veleposlanik v ZDA in predsednik odbora oziroma strokovnega sveta SDS za zunanjo politiko, se med insajderji pojavlja tudi Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo v tretji Janševi vladi, takrat sicer na listi NSi, tokrat pa kot član sveta Logarjevih Demokratov. Šlo naj bi za pomembno Janševo strateško odločitev: ali "trši" Kajzer, ki velja za močnega podpornika Združenih držav Amerike (pod Trumpom) in Izraela, ali "mehkejši" Andrijanič, ki bi morda, tudi s svojim osebnim networkom, živi namreč v Oxfordu, lahko več postoril v Bruslju, kjer se, da ne bo kakšnih iluzij, že intenzivno pripravlja - seveda iz Slovenije izvožena - medijsko-lobistična operacija proti spregi "malega Orbana" Janše in "proputinovskega" predsednika parlamenta Zorana Stevanovića, kot jo na portalu Politico in tudi v drugih medijih slikajo aktivisti slovenske levice, recimo novinar Aljaž Pengovsky in kompanija. Da se mora slovenska zunanja politika vrniti iz "Afriške unije", kamor jo je pahnila Tanja Fajon, nazaj v Evropsko unijo, je pa itak jasno.

Med tihimi kandidati za novega obrambnega ministra pa se, ne boste verjeli, pojavlja tudi nekdanji predsednik Nove Slovenije in evropski poslanec Matej Tonin, ki naj bi bil zelo motiviran za vrnitev domov, kjer bi najraje znova zasedel stolček obrambnega ministra. To ni trač, ampak potrjeno, je pa logično vprašanje, kaj bo - glede Tonina in njegovih znanih izjav v preteklosti - rekel Janša.

* Šlo je, če smo natančni, za kadrovski predlog sodnega sveta pod vodstvom mariborske odvetnice Urške Kežmah, ki vsekakor - vsaj v danih razmerah - sodi med reformatorje slovenskega pravosodja, to je pač dejstvo, ne nazadnje, prav njej in tej sestavi Sodnega sveta gredo odločilne, če ne celo izključne zasluge, da notorni Marjan Pogačnik ni več predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani, Miodrag Đorđević pa ne več predsednik vrhovnega sodišča.