Nestrpnost med Slovenci, tako kot med ostalimi narodi, ni nekaj novega. Novo obliko je dobila z nastankom političnih strank koncem 19. stoletja. Med tem, ko se je pri drugih narodih bolj ali manj utirila v sprejemanje političnih razlik, se je pri nas spremenila v boj na življenje in smrt.

V drugi svetovni vojni in zlasti po njej je zahtevala več žrtev, kot jih je povzročil okupator. Ni slučajno dr. France Bučar ob razglasitvi slovenske samostojnosti razglasil, da je državljanska vojna končana. Motil se je.

Demokracija, čeprav šibka in nebogljena, je Šarca zlomila

Nekdanji način vladanja komunistov je nadaljeval Marjan Šarec kot vodja antijanševe koalicije. Drugega programa ji ni znal, niti poizkušal dati. Ker stara in nekoliko mlajša garda politikov odhaja v zgodovino ali večnost, je bilo idejno lepilo šibko. K avtoritarnosti in nedemokratičnosti nagnjeni mož se je, kot njegovi vzorniki, precenil. Demokracija, čeprav šibka in nebogljena, ga je zlomila.

V soočenju z lastno nezrelostjo je začel Janeza Janšo in njegovo stranko obdolževati finančne in idejne odvisnosti od Madžarske in Viktorja Orbana s čemer samo ponavlja znano komunistično krilatico o hlapcih imperializma in podobnem. Ne gre samo za žalitev največje opozicijske stranke in njenega predsednika, ampak tudi vseh njegovih volivcev. Svoje osebne notranjepolitične težave je skušal vriniti v mednarodno politiko. Ravnal je podobno kot Kučanovi, ki so prosili leve italijanske politike, naj ne priznajo slovenske samostojnosti, ker bo to preveč okrepilo njemu nasprotno politiko.

Ker je v tem Šarec bil uspešen, se je začel prikazovati kot prva žrtev Janševe strahovlade: »Nekateri rešujemo državo pred epidemijo, Janša me pa toži!«

Redko videna pritlehnost v slovenski zgodovini.  Tudi zato smo tam, ker smo. Boju za osebno in ideološko oblast je dal prednost pred življenjem državljanov. Pravzaprav je to stalno dokazoval s skrbjo za ostarele, ki jo je popolnoma zanemaril. Prav tako težave v zdravstvu!

Civilna družba je načrtno rušila cilje slovenske osamosvojitve in državnosti

Velika državna sredstva je vlagal v «civilno družbo«, ki je načrtno rušila cilje slovenske osamosvojitve in državnosti. Pri tem niti slučajno nimajo glavne besede ljudje, ki se ne zmorejo sprijazniti z koncem Jugoslavije, ki prirejajo celo »znanstvene mednarodne simpozije« o možnostih povratka oblasti beograjske čaršije, ki hodijo po svetu z denarjem slovenskih davkoplačevalcev in tam razlagajo, da smo Slovenci dobili državo, če smo jo hoteli ali ne. »Ubij Janšu!« [VEČ…]