Čebelarstvo

Čebelarstvo je ena izmed najstarejših in najbolj tradicionalnih dejavnosti na slovenskem podeželju. Slovenci smo narod čebelarjev. Smo ljudje z ljubeznijo do čebel in izrazitim občutkom za ohranjanje narave, zato čebelarjenju upravičeno pravimo »poezija kmetijstva«.

Le redkokje na svetu boste srečali narod, ki je tako navezan na čebele, kot smo Slovenci. Med tisoč prebivalci Slovenije so namreč kar štirje čebelarji. Čebelarstvo je ena izmed najstarejših dejavnosti na naših tleh, to pa dokazujejo tudi svetovno znana čebelarska imena, kot so Anton Janša, Peter Pavel Glavar, Anton Žnideršič, Peter Danko, Ivan Jurančič, Emil Rothschütz in drugi. V Sloveniji se čebelarji združujemo v čebelarska društva, ta pa v našo krovno organizacijo – Čebelarsko zvezo Slovenije.
Čebelarska zveza Slovenije je društvena, neprofitna strokovna organizacija, ki so jo leta 1873 ustanovila čebelarska društva za uresničevanje skupnih interesov in v katero je vključenih 212 čebelarskih društev iz vse Slovenije. V okviru Čebelarske zveze Slovenije deluje tudi Javna svetovalna služba v čebelarstvu. Osrednje naloge te svetovalne službe so usposabljanje čebelarjev, skrb za čebelarske krožke, izdaja strokovnega in promocijskega gradiva ter svetovanje čebelarjem na področjih tehnologije čebelarjenja, zagotavljanja varne hrane in ekonomike. Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo oktobra 2020 v Sloveniji 11.293 čebelarjev, ki so čebelarili z 213.581 čebeljimi družinami.

Zgodovina

Na Slovenskem ima čebelarstvo bogato tradicijo, ki se že več stoletij prenaša iz roda v rod. Že v 18 stoletju sta naša tedanja čebelarska strokovnjaka Anton Janša in Peter Pavel Glavar dvignila sloves našega čebelarstva v vsem evropskem prostoru. V tem času je bil med zelo cenjeno sladilo. Čebelji roji in vosek pa so predstavljali pomembno gospodarsko dejavnost.
V tem obdobju se je med čebelarji pojavila potreba po organiziranosti in skupnem delovanju. Leta 1873 je bilo ustanovljeno Kranjsko čebelarsko društvo za umno čebelarstvo, katerega predsednik je postal E. Rothschütz Istega leta je začela izhajati revija Slovenska čebela (izhajala do 1882), vzporedno pa tudi njena nemška inačica Krainer Biene (izhajala do konca 1775). Leta 1875 se je društvo preimenovalo v Slovensko društvo za umno čebelarstvo, vendar je leta 1882 prenehalo delovati. Naslednje leto je bilo ustanovljeno Čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko na Jesenicah, ki je začelo izdajati list Slovenski čebelar in sadjerejec. Oba sta ugasnila leta 1889. Novo obdobje se začne z letom 1898, ko je bilo ustanovljeno Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. Izdajati je začelo glasilo Slovenski čebelar, ki izhaja še danes.
Le leto dni po ustanovitvi dveh društev Kranjska čebela in Krainer Biene , najdemo med člani društva Kranjske čebele tudi belokranjske čebelarje, npr. Franca Kavčiča iz Dragatuša. Po tem lahko sklepamo, da so bili črnomaljski čebelarji aktivni že prej, a dokumentiranega gradiva ni. Samo čebelarstvo v Črnomlju je prvič omenjeno leta 1869, v popisu prebivalstva, ko so bile v Črnomlju registrirane 904 čebelje družine.

Konrad Barle ustanovitev čebelarske podružnice v Črnomlju.

Prvi zapis o ustanovitvi čebelarskega društva Črnomelj je v Slovenskem čebelarju letnik XXII, številka 6 na strani 85 v letu 1919, kjer je objavljen članek o shodu čebelarjev za črnomaljsko okolico dne 18. velikega travna 1919. Na shodu je predaval o naprednem čebelarstvu učitelj Konrad Barle, ki je pojasnil, kako bi bilo koristno, da bi imeli svojo čebelarsko podružnico in udeleženci so enoglasno sklenili, da se jo takoj ustanovi. Izvolili so upravni odbor, ki mu je predsedoval Janko Fugina, za tajnika in blagajnika so izvolili Ludovika Mikoliča, odborniki so bili Franc Jerman, Josip Žvab, Ivan Adlešič, za namestnika odbornika pa Jurij Butala. To je dokument o prvi uradni organiziranosti črnomaljskih čebelarjev in se smatra za začetek organiziranega delovanja društva.

Za čas med letoma 1919 in 1923 ni pisnih virov. Tako da ni znano, kaj se je z društvom dogajalo, znano pa je, da so leta 1923 ponovno ustanovili čebelarsko društvo in se je dolga leta smatralo za začetek delovanja društva. Glavna pobudnika za ustanovitev društva sta bila v čebelarja Jožef Kastelic, bivši tajnik Mestne hranilnice v Črnomlju, kije čebelaril s preko 100 čebeljimi AŽ panji in Jože Štrubelj, učitelj v Črnomlju, ki je imel 70 AŽ panjev. Predsednik novonastalega čebelarskega društva je bil Jožef Kastelic, tajnik pa Jože Štrubelj. Ob ustanovitvi je društvo štelo 21 članov. Društvo je dobro delovalo, čebelariti so začeli s sodobnimi panji ter pričeli kuhati voščine in pridelovati večje količine medu.

Več o zgodovini in organiziranosti čebelarskega društva si lahko preberete v zborniku, ki ga je društvo izdalo ob svoji 100 letnici delovanja.
Povezava – Zbornik ob 100-letnici društva ČD Črnomelj

Vodstvo društva

Dušan Milinkovič – predsednik
Vlado Auguštin – tajnik
Helena Žvab – blagajnik

Jože Rožma – član UO
Uroš Vranešič – član UO
Jože Butala – član UO
Bojan Zore – član UO
Matjaž Kolbezen – član UO
Brigita Rom – član UO
Aleksander Savič – član UO
Vinko Vraničar – član UO

Prapor društva

Prapor je zastava, na kateri so navadno izvezeni simboli, obšita pa je z zlato okrasno vrvico ali zlatimi resami. Predstavlja neko društvo oziroma organizacijo. Tudi v črnomaljskem čebelarskem društvu imamo svoj prapor. Leta 1987 je CD Črnomelj razvilo svoj prvi društveni prapor. Razvil ga je Lovro Rems, pod pokroviteljstvom pokojnega očeta Lovra. Prapor je bil zaupan Ivanu Cvitkoviču, ki se je z njim udeleževal društvenih prireditev. Sedanji praporščak je Slavko Kuzma.