Tudi čebelarsko društvo v Metliki se zaveda pomembnosti in potrebe po pomlajevanju čebelarjev, zato je v letu 1991 tedanji upravni odbor društva, ki so ga sestavljali;
Janez Gačnik - predsednik
Andrej Sever - tajnik
Jože Veselič - blagajnik
Jože Fendre - član
Ivan Butala I - član
dal pobudo in začel akcijo, da se pri osnovnih šolah v Metliki in Podzemlju postavita čebelnjaka in organizirata čebelarska krožka. Z denarno in materialno pomočjo sponzorjev Občine Metlika in Kmetijske zadruge Metlika, je društvo v letu 1992 postavilo vzorčna čebelnjaka pri OŠ Metlika in OS Podzemelj in v začetku šolskega leta 1992/93 organiziralo na obeh šolah čebelarski krožek za učence višjih razredov. Čebelje družine za šolska čebelnjaka so brezplačno darovali čebelarji; Jože Govednik, Janez Gačnik, Andrej Sever, Jože Prus, Jože Nemanič, Jože Penica, Jože Plut in Ivan Suštaršič.

Mentorstvo čebelarskih krožkov pa so prevzeli pri OŠ Metlika Janez Gačnik in Jože Fendre, pri OS Podzemelj pa Ivan Butala in Ivan Suštaršič. Odziv učencev za krožke je bil izredno dober, saj se je prijavilo prva leta od 15 do 20 učencev na vsaki šoli, redno pa je krožek obiskovalo od 10 do 15 učencev. Na obeh osnovnih šolah so organizirani čebelarski krožki neprekinjeno od leta 1992 do leta 2004. Enoletna prekinitev v OŠ Podzemelj je bila v Šolskem letu 2002/03 zaradi požara in obnove šole. Mentor čebelarskega krožka je bil Janez Gačnik, od leta 1992 do 2004 v OŠ Metlika in od leta 1996 do 2004 tudi v OŠ Podzemelj. Po letu 2004 je mentorstvo v krožkih prevzel Jože Veselič. V letu 2007 pa smo morali čebelnjak pri OŠ Podzemelj zaradi nerazumevanje vodstva OŠ Podzemelj za čebelarstvo premakniti in ta sedaj krasi čebelarsko učno pot v Žuničih. S tem je tudi ugasnil čebelarski krožek v Podzemlju.

V zadnjih letih zanimanje učencev za čebelarski krožek nekoliko upada zaradi preobremenjenosti šolskih programov v devetletkah. Vendar še vedno redno obiskuje krožek 8 do 10 učencev. Učni program krožkov vsebuje poleg teoretičnega dela po učni knjigi »Čebela se predstavi« tudi praktično usposabljanje pri delu v čebelnjaku ter spoznavanje narave in koristnosti čebel pri vzdrževanju naravnega ravnotežja. Vsako leto se najboljši člani krožka udeležijo tudi srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev iz vse Slovenije, ki ga organizira Čebelarska zveza Slovenije. Srečanje in tekmovanje je vsako leto v drugem kraju. Iz vsake šole se ga udeleži 4 do 6 učencev, ki tekmujejo v različnih težavnostnih stopnjah. Pohvalno je, da učenci dosegajo na tekmovanjih izredno dobre rezultate, saj dosegajo maksimalno število točk za zlata, srebrna in bronasta priznanja.

Vzpodbudno je tudi to, da se skoraj vsako leto kateri od učencev v krožku odloči za samostojno čebelarjenje. Tako že več nekdanjih učencev pridno samostojno čebelari. To so Jože Prus iz Krmačine s 100 panju, Leon Janjac iz Rakovca z 10 panju, Veselič Uroš z 60 panji, Mitja Jaklič z 30 panji in Bojan Dragovan z 10 panji in Anton Šimec z 30 panji. Tisti pa, ki zaradi nadaljnjega izobraževanja na srednjih in visokih šolah ne morejo čebelariti sedaj, so dobili v podzavest pomen čebel v naravnem ravnotežju in pozitivno ocenjujejo čebelarsko dejavnost, ter bodo zagotovo začeli čebelariti, ko jim bodo to dopuščale možnosti.

Menimo, da je izobraževanje mladih čebelarjev preko čebelarskih krožkov v osnovnih šolah dobra in nujna oblika izobraževanja. Žal je vse težje zainteresirati šolsko mladino za to obliko naravoslovja, ker je preokupirana z drugimi sodobnimi dejavnostmi, kot so šport in računalništvo. Vendar bo moralo čebelarsko društvo skupaj s šolskimi vodstvi iskati možnosti, da tudi v bodoče pritegne čim več učencev za naravoslovje in zagotovi primernega mentorja.