Predstavljamo Belo krajino, tudi z medom

V Sloveniji gojimo avtohtono kranjsko čebeljo pasmo (Apis mellifera carnica), ki živi v skupnosti imenovani čebelja družina. Čebeljo družino sestavljajo matica (plodna samica), 15.000 do 60.000 čebel delavk (neplodnih samic) in v času rojenja nekje med 100 in 1000 trotov (samcev).

Na razvoj in na moč čebeljih družin vpliva več dejavnikov. Razdelimo jih na zunanje — objektivne vplive, kot sta vreme in paša, na katere čebelarji nimamo vpliva, ter subjektivne, ki so popolnoma v naših rokah. Med najpomembnejšimi subjektivnimi vplivi so čebelji panj, matica, neoporečno satje in ustrezna tehnologija. Uspeh v čebelarstvu ni mogoč, če manjka eden od prej naštetih dejavnikom. Nič nam ne pomaga primeren in kvaliteten čebelji panj, če v njem gospodari slaba matica ali če matica odličnih zmogljivosti domuje v pretesnem panju, kjer ne more razviti svojih naravnih sposobnosti. Nič manj pa ni važna tudi izbira prave tehnologije čebelarjenja. Ta je odvisna od načina čebelarjenja, velikosti čebelarstva

Ko se čebelja družina pripravlja na prihajajoče prezimovanje, je glavna naloga čebelarja, da ji zagotoviti zadostne količine hrane. Poleg količine hrane je pomembna tudi njena kakovost, saj ni vse, kar se nahaja v celicah satja, primerno za prihajajoči zimski čas. Ena od snovi, ki ni primerna za prezimovanje čebel, je manin med.

Manin med izvira iz medene rose oziroma mane. Mano povzročajo kljunate žuželke – listne uši, škržati in kaparji, ki vsrkavajo rastlinski sok listavcev in iglavcev, predvsem sladkorjev, ga delno predelajo, potem pa ga v obliki sladke kapljice izločijo na zadku. Po predelavi zaradi biokemične pretvorbe tekočine ne moremo več govoriti o rastlinskemu soku, temveč o medeni rosi ali mani. To v obliki lepljivih kapljic najdemo na iglicah in listih različnih dreves (jelke, smreke, macesna, hrasta, bora, kostanja, vrbe, bukve, lipe, breze, javorja, jesena …).Čebele nabirajo te sladke kapljice ter jih med predelavo v med zgoščajo s pospeševanjem izhlapevanja vode, to pa

V vsakem čebelnjaku imamo nadpovprečne družine, ki so zelo mirne, živalne in prinesejo rekordne količine medu, in podpovprečne, katerih del so slabe družine.Moč čebelje družine ocenjujemo po številu zasedenih ulic. Pri tem ne upoštevamo satov, na katerih čebele ne sedijo strnjeno v večjem številu in ne pokrivajo večje površine. Spomladi je panj močan, če je ob prvem pregledu v njem približno 15.000 čebel. Takšna družina zaseda od pet do sedem satov oziroma od šest do osem ulic. Družine, ki zasedajo manj ulic, so slabiči. Med slabiče prištevamo vse čebelje družine, pri katerih stare izrabljene čebele znatno hitreje odmirajo, kot pa se porajajo nove mlade.Pri dobri čebelarski praksi in pri prizadevanju za večjo gospodarnost v čebelarstvu moramo vedno skrbeti, da je slabičev čim manj. Samo močne družine lahko v kratkem času, kolikor paše trajajo, prinesejo presežke, ki jih lahko iztočimo.Vzrokov, da se pojavijo v čebelnjaku slabe družine, je več. Eden od vzrokov je lahko v matici. Matica

»Naravno prebivališče čebel so v divjini votla drevesa, skalne razpoke, luknje in špranje v starem zidovju ali poslopjih. Človeška umnost pa jih je nekoliko ukrotila ter jih privadila tudi na druga bivališča. Posodo, kjer čebele zadružno žive, delajo in se množe, imenujemo panj, ulj, košnica, pleter,« je napisal naš čebelarski učitelj Antona Janša.Oblike panjev so se skozi zgodovino spreminjale, tako kot tudi materiali, iz katerih so bili izdelani. Še pred nekaj desetletji so bili narejeni le iz naravnih materialov: lesa, z blatom obložene trstike, slame in celo iz kamna. Z industrijsko obdelavo lesnih ostankov v različne plošče pa so se poskušali pospešiti in znižati stroški izdelave panjev. Tako so bili kot materiali za panje preizkušeni iverke, OSB-plošče, plošče iz furnirja, lesonit in podobni materiali, lepljeni na različne načine. Ti se na žalost niso izkazali tako dobro kot naravni les. Vezivo, s katerim so izdelane takšne lesene plošče, je pogosto škodljivo za čebele in čebelj

Poglavitni pogoji za uspešno prezimovanje čebelje družine so: njena optimalna številčna moč, zadostna količina kakovostne hrane in njeno dobro zdravstveno stanje.

Poleg teh pogojev je v panju zelo pomembno prezračevanje, saj lahko odvečna vlaga v panju v zimskem času povzroči veliko škode v čebelji družini, satju, cvetnem prahu in še posebej v medu, ki ni pokrit z voščenimi pokrovci. Po nekaterih podatkih veliko več čebeljih družin umre zaradi čezmerne vlage v panju kot od mraza ali lakote. Obstajata dva osnovna vzroka nastajanja odvečne vlage v panjih, naseljenimi s čebeljimi družinami. Prvi vzrok je počasno izhlapevanje vode, ki na kakršen koli način prodre v panj, tam ostane in počasi izhlapeva, drugi pa je neustrezno zračenje pri običajnih življenjskih funkcij čebelje družine.Voda najlažje prodre v poškodovan panj skozi špranje ali luknje. Prav tako lahko pride voda v panj skozi žrelo, ko ob močnem deževju zapiha še močan veter. Ukrepi zoper takšen način ustvarjanja odvečne vlage v

Preleganje ali tiha zamenjava matice je naravni pojav v čebelji družini. Ko je matica ostarela ali izčrpana, jo čebele zamenjajo z novo. Težnja čebelje družine je, da ima vitalno, zdravo, mlado in plodno matico. Ko matica izgubi te lastnosti, v čebelji družini stečejo procesi za ohranitev vrste z zamenjavo matice. Verjetno se sprožijo, ko matica ne izloča več dovolj matičnega feromona, čeprav so v panju ugodne okoliščine za razvoj družine. Ker čebele ob preleganju stare matice ne odstranijo takoj, je mogoče v panju najti dve matici: staro in mlado, ki obe zalegata.

Tiha zamenjava matice se lahko zgodi kadar koli v čebelarski sezoni, to je od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Preleganje zgodaj spomladi in jeseni je zelo nezaželeno; prav nasprotno pa je za čebelarja lahko dobrodošlo preleganje v času, ko je dovolj spolno zrelih trotov.Ob preleganju zgodaj spomladi ali jeseni se nova matica ne more oprašiti, saj v naravi ni dovolj spolno zrelih trotov. Tako stanje lahko čebelar reši na dva

Za ohranjanje čistosti kranjske čebele ne zadostuje zgolj menjavanje matic, ampak je potrebno iz rasno primernih družin vzrediti tudi dovolj trotov, s katerimi se bodo sprašile matice ob njihovi naravni menjavi.

Na žalost je na splošno razširjeno mnenje, da je trot moški predstavnik čebelje družine z življenjski ciljem, da se pari z matico in da so troti škodljivi za vse ostalo v panju. Glede na to mnenje, veliko čebelarjev porabi preveč časa za uničevanje trotov in trotovske zalege, s ciljem zmanjševanja števila varoj v čebelji družini. Lahko pa v enem stavku rečemo, da » v tistem panju, kjer ni trotov, med čebelarsko sezono ni medu«. Iz vsega tega se lahko naučimo pomembne lekcije, da imajo troti pomembno vlogo pri oploditvi matice, njihova prisotnost v panju pa pomembno vpliva na splošno delovno sposobnost in razpoloženje čebel. Že dolgo je znano, da so troti produkt matere, da nimajo očeta in da genetske lastnosti podedujejo po materi, babici in dedku. Ker so rojeni iz neoplojenih