Za oskrbo čebeljih družin mora imeti čebelar ustrezno opremo, orodje in priprave. Kaj vse potrebuje in v kakšni izvedbi, je odvisno od velikosti in usmeritve čebelarstva. Nekaj osnovnih čebelarskih pripomočkov mora imeti že vse od začetka čebelarjenja, saj si z njimi olajša delo in se obvaruje pred čebeljimi piki. Zelo pomemben pripomoček v čebelnjaku pa je tudi tehtnica.

Veliko čebelarjev še vedno razume tehtnico kot »privilegij« premožnejših čebelarjev, tako da je naložba v ta čebelarski pripomoček na vrsti med zadnjimi. Vzrok takšnega razmišljanja je nepoznavanje tehnolo­ških možnosti sodobnih čebelarskih tehtnic. Naloga tega pripomočka ni samo merjenje donosa nektarja med pašo, ampak čebelarju omogoča tudi sprotno pridobivanje informacij o stanju v panjih. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko čebelar učinkovito in pravočasno ukrepa in določi primeren čas za točenje medu. Prav tako lahko načrtuje in predvidi dejavnosti, npr. selitev na boljšo pašo, hranjenje čebel itd. Poleg tega analiza podatkov, zbranih med sezono, omogo­ča prihodnje načrtovanje upravljanja s panji.

Čebelarsko tehtnico postavimo na primerno mesto v čebelnjaku ali v posebni, nalašč zanjo in kontrolni panj narejeni hišici. Tehtnica mora biti po­stavljena prosto in v popolnoma vodoravni legi, da ne zmanjšamo njene občutljivosti. Kontrolni panj, ki ga postavimo nanjo, se ne srne nikjer dotikati dru­gih panjev oziroma sten čebelnjaka. Družina v pa­nju na tehtnici naj bo po možnosti nerojiva in srednje močna. Če je namreč šibka ali močnejša od drugih, pridobljenih podatkov o gibanju tehtnice ne borno mogli posploševati.

Težo, ki jo ima panj, ko smo ga postavili na teh­tnico, imenujemo začetna teža. Hkrati z uro, dnem in mesecem tehtanja jo zapišete v poseben zapisnik, ki ga boste poslej vodili. Tega pa vam ne bo treba poče­ti, če ste se odločili za sodobno elektronsko SMS/GPRS-tehtnico. Zahtevane parametre, kot so datum in ura tehtanja, teža panja, relativna vlažnost zraka, zunanja temperatura, količina padavin, temperatura zalege, zračni tlak in hitrost vetra, elektronska tehtni­ca shrani v spomin in jih prek GPRS-prenosa podat­kov pošlje na zahtevano mesto (računalnik, tablica, pametni telefon …). S tehtnico boste torej lahko ugotavljali vse te in še druge notranje spremembe v pa­nju, pa tudi pašne spremembe v naravi.

Panj moramo tehtati vedno ob istem času, ne glede na to, ali ga tehtamo enkrat ali večkrat na dan ali na teden. Za navadna opazovanja zadostuje, da tehtamo enkrat na dan, po navadi zvečer, ko čebele prenehajo leteti. V pašnem obdobju pa je priporočljivo kontrolni panj tehtati dvakrat na dan, in sicer zju- traj pred izletom čebel in zvečer po njihovi vrnitvi. Iz podatkov, ki jih razberemo s tehtnice, si lahko marsikaj razložimo in se marsičesa tuđi naučimo. Tako s tehtanjem skupnega donosa lahko ugotovimo, kdaj je treba začeti dodajanje satnic oz. naklad, da bi ta­ko povečali prostornino panja za odlaganje nektar­ja in preprečili pojav rojilnega nagona. S tehtanjem ugotovimo, koliko vode v medičini izpari čez noč. Na podlagi tega podatka lahko ocenimo kakovost na­brane medičine glede na odstotek vode v njej, pa tudi to, kolikšno površino satja je treba dodati v panj, da bi dosegli maksimalen donos medičine.

Prav tako nam tehtnica posreduje tudi podatke o porabi hrane. Če tehtnica dva ali več dni zapored kaže prekinitev vnosa nektarja in pokaže minus, je to znak, da je paša prenehala in da bo matica počasi zmanjševala zaleganje, če ne borno posredovali s pogačami ali na kakšen drugačen način. Čebelarji smo po paši običajno zadovoljni, če dnevni donos zadosti dnevne potrebe čebelje družine po hrani – tedaj pravimo, da je tehtnica izravnana. Pri tem mo­ramo upoštevati, da je ta lahko izravnana tudi na račun povečanega števila izleženih čebel in zmanjšane zaloge hrane.

Ko čebele pripravljamo na prezimovanje in izenačujemo zaloge hrane v panjih, je tehtnica neprecenljiv pripomoček, prav tako pa je v tem obdobju odličen pokazatelj morebitnega medenja rastlin – še posebej nevarnega bršljana. V zimskem obdobju, to je po zazimitvi čebel, je za navadna opazovanja do- volj, če kontrolni panj tehtamo vsakih deset dni. Poraba hrane je v začetku zime minimalna in je odvisna od gibanja temperature; najmanjša je, kadar je stal­na zunanja temperatura od + 6 do – 6 °C.

Januarja ali februarja, ko začne matica zalegati, se poraba hrane povečuje, to pa nam pokaže tuđi gi­banje tehtnice. Ob morebitni povećani porabi hrane in morebitnem pomanjkanju zalog hrane v panjih ima­mo tako čas za dodajanje medenih satov ali pogače.

V spomladanskih mesecih postanejo dobro za­paženi panji pravi inkubatorji. Dovolj hrane in cvetnega prahu je pogoj za toploto in vzrejo mladih čebel. V tem obdobju panjev ni priporočljivo odpirati, zato je pozneje, po prvem pregledu čebeljih družin, tehtnica dober pokazatelj dogajanja v kontrolnem panju oz. v celotnem čebelnjaku. Spomladi moramo biti pozorni na pojav, ki je nasproten tistemu jeseni, kajti hitro se lahko zgodi, da je tehtnica zaradi povečanega števila izleženih čebel izravnana, družina pa je brez hrane.

Tehtnice v čebelnjaku torej nimamo samo za to, da nam kaže donos, ampak tudi za to, da nam pomaga reševati številne uganke, katerih rešitve bi sicer morali iskati v panju in pri tem vznemirjati čebele. Z uporabo čebelarske tehtnice zmanjšamo tuđi stroške čebelarjenja, saj nam ni več treba obiskovati čebel na bolj ali manj oddaljenih stojiščih. Prav tako lahko s tehtnico preučimo prednosti posameznega stojišča, na katerem nameravamo v prihodnosti namestiti čebele.
Čeprav so podatki o gibanju teže zelo pomembni za čebelarska opazovanja, pa nišo edini. V dveh dneh lahko tehtnica za isti panj pokaže različen donos, čeprav se ni nič spremenilo. Vzroke teh razlik moramo torej iskati drugod, to je zunaj panja. Pri tem nam je lahko v pomoć sodobna elektronska SMS/GPRS- tehtnica, s katero lahko merimo temperaturo okolice in zalege, vlage v zraku, različnost vetra, količino padavin, skratka vse, karvpliva na donos in življenje v panju. Še najpomembneje pa je, da ima vgrajen tuđi alarm za »medvede« na dveh nogah