Izkušnje čebelarjev z zatiranjem varoj v Sloveniji so se v obdobju od odkritja tega sovražnika čebel in čebelarjev, pa vse do današnjega dne močno spremenile. V prvih začetnih letih je bilo zatiranje varoj relativno enostavno in se je odvijalo ponavadi v jeseni, v pozni sezoni.
Temu je sledila akutna faza, v kateri so varoje postale težko ukrotljive, saj je število pršic začelo nepričakovano hitro naraščati. Do tega je prišlo predvsem tam, kjer so družine, ki niso bile pravočasno učinkovito tretirane povzročale problem reinvazije. Nato so čebelarji ugotovili, da je najpomembnejše zatiranje po koncu pašne sezone, to je poleti. Številni čebelarji, ki so čakali z zatiranjem čebeljih družin do jeseni ali so uporabljali neučinkovite metode, so zato izgubili veliko čebeljih družin – na nekaterih področjih tudi preko 50 % .
V zadnjih časih predstavlja razvoj in širjenje varoj, odpornih na sintetične akaricide, resen izziv za čebelarje, kajti ti na prizadetih območjih težko nadzirajo in zatirajo varojo, nekateri pa zaradi okužbe beležijo velike izgube.

Naloga čebelarjev

S širjenjem odpornosti varoj se bomo morali vsi čebelarji naučiti in uvesti nove metode nadziranja in zatiranja varoj in se tako prilagoditi spreminjajočim se okoliščinam. Ena od takšnih učinovitih metod so apitehnični ukrepi, ki čebelarjem omogočajo nadziranje varoj brez uporabe sintetičnih akaricidov . Zaradi tega so predvsem uporabni v času aktivne sezone, ko čebele v panje nosijo medičino in zato uporaba teh kemičnih snovi ne bi bila primerna. Z uporabo apitehničnih ukrepov tako omejimo uporabo sintetičnih akaricidov na minimum .
Različne apitehnične ukrepe s ciljem zaviranja rojilnega razpoloženja, razmnoževanja čebeljih družin, pridobivanja neoporečnega voska itd., čebelarji že tradicionalno izvajamo v vsakdanji praksi. Če so apitehnični ukrepi vgrajeni v našo vsakdanjo prakso, nimajo za posledico več dela in stroškov ampak obratno, lahko pridobimo celo več medu in to medu brez kakršnihkoli ostankov. Prav zaradi zmanjševanja števila registriranih sintetičnih akaricidov v čebelarstvu, pojavljanjem odpornosti na ta kemična sredstva, spoznanja pomena pridobivati čebelje pridelke brez kakršnihkoli ostankov, pa so apitehnični ukrepi dobili nov pomen.
Apitehnične ukrepe izvajamo predvsem v obdobju pridobivanja medu, ker v tem času v čebeljih družinah, ki služijo za pridobivanje medu ne smemo uporabljati nobenih sintetičnih akaricidov in ostalih kemičnih sredstev kot so organske kisline in timol. Te ukrepe lahko izvajamo že zgodaj spomladi in po potrebi do konca paše, po paši in še celo novembra (v primeru izrezovanja zadnje zalege).
Z apitehničnimi ukrepi razbremenjujemo zlasti gospodarne družine tako, da varoje iz njih enostavno odnašamo in jih po potrebi uničujemo drugod. S tem zmanjšamo število varoj za eno generacijo, kar praktično to pomeni razpolovitev števila varoj oziroma eno leglo manj.
Če izvedemo zaporedoma več apitehničnih ukrepov, je možno temeljito zmanjšanje števila varoj v čebelji družini za dve ali celo več generacij. Vedno se odločamo za: času, situaciji in željenemu cilju potrebnim ukrepom.Izbiramo lahko med številnimi apitehničnimi ukrepi, najpogostejši so sledeči:

Izrezovanje trotovine

Ta ukrep čebelarji že tradicionalno izvajamo v vsakdanji praksi, ko zaviramo nastanek rojilnega razpoloženja. Pokrito trotovsko zalego izrezujemo iz gradilnikov, ki smo jih za ta namen vstavili v panj (ali pa so že sestavni del panja, na primer prirejeno okence plodišča AŽ-panja). Dokazano je, da se varoje raje razmnožujejo v trotovini, če je ta na razpolago. Z izrezovanjem trotovine iz čebelje družine lahko odstranimo do polovice varoj, istočasno pridobimo tudi neobremenjen vosek. Če zamudimo čas, ko bi morali pokrito trotovino izrezati in pustimo da se troti izležejo, dosežemo ravno nasprotni učinek, kajti s tem pospešujemo razmnoževanje varoj.

Naravna prekinitev zaleganja

V aktivni fazi se čebele razmnožujejo z rojenjem, ki je naravna lastnost čebel in zagotavlja obstoj vrste. Kadar družina roji, se razmnoževanje varoj za mesec dni ustavi. To pa pomeni praktično ena generacija varoje manj, kar pa je tudi cilj apitehničnih ukrepov. S takim ukrepom lahko premaknemo čas potrebnega zatiranja v obdobje po paši. V roju so vse varoje na čebelah, nezaščitene – izpostavljene in jih je možno enostavno uničiti. Z natančnim štetjem varoj v roju lahko ocenjujemo približno koliko varoj je v gospodarni čebelji družini – izrojencu. To nam torej da informacijo o eventualnih potrebnih ukrepih za zatiranje varoj še v obdobju pridobivanja medu.

Umetna prekinitev zaleganja

Pri umetni prekinitvi zaleganja čebelji družini odvzamemo matice, katero si čebelja družina nato vzredi sama. Pri tem ukrepu pride ravno tako do motenja razmnoževanja varoj; za koliko, je odvisno od časa do pojavitve naslednje zalege. V določenem trenutku so takšne čebelje družine brez zalege tako da so vse varoje na čebelah, nezaščitene – izpostavljene in jih je lahko uničiti.

Pri naravni ali umetni prekinitvi zaleganja moramo računati na manj čebel čez določeno obdobje. V kolikor to situacijo kombiniramo s koncem paše, pridelek medu lahko celo povečamo.

Odvzemanje zalege čebeljim družinam

Čebeljim družinam odvzemamo zalego iz različnih razlogov, npr. za oblikovanje narejencev, preprečevanje rojilnega razpoloženja, krepitev družin na paši itd. Z vsakim odvzemom pokrite zalege izločimo iz družine tudi nekaj varoj. Koliko varoj na ta način odstranimo iz družine, je odvisno od napadenosti in od obsega pokrite zalege, ki jo odvzamemo iz družine. V obdobju burnega razvoja (april, maj – čas je odvisen od moči in razvoja čebelje družine) lahko brez škode odvzamemo en ali celo dva sata po večini pokrite zalege skupaj s čebelami. S tem damo družini nov prostor za graditev in zaleganje, čebele zaposlimo in tako občutno zavremo nastanek rojilnega razpoloženja.

Z odvzemom vseh satov zalege iz panja odstranimo 70 do 90 % varoj in s tem pomaknemo čas potrebnega zatiranja na obdobje po paši. Če z zalego delamo mlade družine, bomo zatiranje lahko opravili v obdobju, ko se bo zalega polegla in bodo vse varoje na čebelah.
Pri dodajanje satov s pokrito zalego (izenačevanje družin ali jačanje družin) dodajamo družini tudi varoje. Pri tem moramo biti pozorni da ne bomo zaradi tega prekoračili praga škodljivosti in s tem naredili čebelji družini več škode kot koristi!

Za zaviranje rojilnega razpoloženja oziroma povečevanje prostora matici običajno zadošča odvzem 2 – 3 satov pokrite zalege. Če odvzamemo naenkrat tri sate pokrite zalege, odstranimo tako iz družine 30 – 40 % varoj.

Zapiranje matice na lovilne sate

Matico zapremo v lovilni sat, ki je obdan z matično rešetko, tako da čebele prosto prehajajo in krmijo zalego, matici pa je izhod onemogočen in je torej prisiljena zalegati. Vsak teden jo prenesemo na drug lovilni sat. Pokrito zalego moramo odstraniti iz čebelje družine, preden se ta izleže. Če bomo v presledku enega tedna štirikrat prenesli matico na drug lovilni sat in štirikrat odvzeli vso pokrito zalego iz družine, bomo izločili več kot 90 % varoj.

Skrajšano obdobje zaleganja za en mesec pomeni eno generacijo varoje manj. Takoj v jeseni skušamo pogoje za skrajšano obdobje zaleganja vzpostaviti z ohlajevanjem panjev, tako da pri AŽ panju vratca pustimo delno odprta, LR panje pa razmaknemo in jim poberemo predale izpod mrežaste podnice.

V kolikor hočemo biti čebelarji uspešni pri zatiranju varoje, ne smemo v nobedem trenutku dovoliti da te prestopijo prag škodljivosti Ker v pašnem obdobju ne smemo uporabljati nobenega sredstva za zatiranje varoj, lahko čebelam pomagamo z apitehničnimi ukrepi in na ta način odstranjujejmo varoje iz čebelje družine. Vsak čebelar bo uporabil svojemu znanju, tehnologiji in razvoju čebel primerno metodo.