Leto se izteka, s tem pa tudi naše delo, povezano s čebelami. Te so prav ta mesec v stanju največjega mirovanja. Poraba hrane je zelo majhna, še posebej, če se pojavijo občutnejše ohladitve. Decembra se sicer okoli poldneva ozračje še lahko toliko ogreje, da se čebele odpravijo na zadnji izlet. Ob takšnih dnevih si čebele z zunanjega roba zimskega gnezda očistijo svoje črevesje. Datum zadnjega izletnega dne si moramo čebelarji dobro zapomniti ali zapisati, da bomo z manjšo nestrpnostjo pričakali prvi spomladanski čistilni izlet. Če smo zdrave družine pravočasno zazimili, ni nevarnosti za slabo prezimovanje, tudi če čebele pozimi ne izletijo do sto dni.

V tem letnem času ne smemo odpirati čebeljih panjev, saj bomo s tem vznemirjali čebele. Stanje družine lahko preverimo z gumijasto cevko ali s slu­šalko na žrelu panja. Naša poglavitna naloga v tem mesecu je preprečiti, da bi čebele motili vplivi iz okolja ali celo čebelarji sami s svojimi nepotrebnimi ukrepi. Zato pozimi čebele opazujemo bolj od daleč, tako da jim omogočimo kolikor mogoče največ miru.

Prav zaradi tega nam ostane dovolj časa za druga opravila, tudi za obračun minulega čebelarskega leta. Vsak dober čebelar temeljito analizira svoje čebelarjenje v minulem letu. Ugotoviti moramo, katere napake smo naredili, pa tudi, ali smo za svoje neuspehe krivi sami ali pa so ti posledica objektivnih razlogov. Pri čebelah bomo popravni izpit delali šele prihodnje leto in ne takoj po storjeni napaki.


Zimska idila

Pozimi pogosto razmišljamo tudi o tem, kako bomo posodobili svoje čebelarstvo. To je mogoče narediti z nakupom boljšega čebelarskega pribora, kot so: elektromotor za točilo, tehtnica za spremljanje dnevnega donosa, rezervna cedila, posode za shranjevanje medu itd. Boljši čebelarski pribor ni razkošje, ampak možnost za preprostejše, hitrejše in boljše delo.

Če je posodobitev čebelarstva za vas predvsem več medu, je to najlaže doseči z razmnoževanjem čebeljih dru­žin. Več čebeljih panjev prinese seveda tudi več pridelanega medu. Za ta najdražji način napredka je treba kupiti panje, razmnožiti družine, imeti dovolj satja. Čeprav bo skupna količina medu znatno večja, pa se povprečna količina pridelanega medu na panj s tem ne bo povečala. Večji donos na panj lažje in ceneje dosežemo z boljšo izrabo okoliških paš. Za to so potrebne zdrave in številč­no močne čebelje družine z mladimi, odbranimi maticami ter na splošno tudi strokoven pristop k čebelarstvu. Tedaj čebelarstvo preneha biti hobi in zabava, ampak stroka, ki jo je treba kot vsako drugo obvladati in izpopolnjevati.

V tem obdobju čebelarska društva organizirajo predavanja in okrogle mize ter na ta način prispevajo k boljši izobrazbi naših čebelarjev. Na ta predavanja je pametno povabiti čebelarje, ki še niso člani društva. Prav ti so namreč tisti, ki širijo bolezenske klice ter povzročajo zmedo in preplah na pasiščih.

Sedmega decembra goduje sveti Ambrož, zaščitnik čebelarjev. Živel je od leta 340 do 397. Legenda pripoveduje, da se je Ambrožu še kot dojenčku med spanjem v zibelki na domačem dvorišču na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambrožev oče – izkušen čebelar, je ukazal, naj pustijo otroka pri miru, in tako se je roj čez čas dvignil, ne da bi otroka pičila ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal otroku ime Ambrozij. Ambrozija je sicer grška beseda za mano, ki naj bi bila hrana bogov, ki jim je dajala večno mladost in nesmrtnost. Ambrož je odrasel v slavnega vojskovodjo, postal konzul Ligurije in bil leta 374 izvoljen za nadškofa. Bil je velik pesnik in glasbenik. Posebej so znane njegove tako imenovane ambrozijanske himne. Moderniziral je liturgiko in kult Cerkve posodobil na praktično versko življenje.

Njegove norme veljajo v Cerkvi še dandanes in se imenujejo milanski ambrozijizem. Po smrti je bil Ambrozij razglašen za svetnika, naši predniki – čebelarji pa so ga vzeli za svojega zaščitnika. Pri nas čebelarji ta dan zaznamujemo z Ambroževim plesom, ob tej priložnosti pa izberemo tudi čebeljo kraljico. Tako, s plesom in zabavo, kot se spodobi, končujem pisanja navodil za nakladni panj. Od vsega, kar sem vam napisal v tem letu, naj vsak uporabi toliko, kolikor mu ustreza, in napisano prilagodi svojemu načinu čebelarjenja in okolici, v kateri čebelari.