Novembra že lahko pritisne prvi mraz in ponekod pade tudi prvi sneg. Naše čebele se stiskajo v zimsko gručo, v to pa jih sili vse nižja zunanja temperatura. Takoj ko se ta zniža na manj kot 15 °C, se začnejo čebele zbirati v zimsko gručo in tudi vse manj izletavajo. V tem času nimajo potrebe po vodi, v naravi pa tudi ne najdejo več hrane. Temperatura v notranjosti gnezda ne presega 28 °C, poraba hrane pa se zmanjša na manj kot 1 kg. Vse življenje v panju je pred zimskim mirovanjem.

Čebelje družine so brez zalege, ob sončnih dnevih pa v manjšem številu še izletavajo. Pri tem iz panjev prinašajo prve mrtvice in sušijo še zadnjo vlago v svojem domovanju. Bolj kot je mrzlo, tem tesneje se čebelja družina stisne v gručo. Čebele ustvarjajo toploto z jemanjem hrane in dregetanjem mišic. V gnezdu se izmenjujejo od znotraj navzven, tako da imajo vse možnost za preživetje. Ta mesec ne posegamo več v gnezdo, skrbimo le še za to, da imajo čebele čim več miru.

Če nam zaradi vremenskih ali drugih razmer v čebeljih družinah ni uspelo zatirati varoje z oksalno kislino, je zdaj še vedno čas za to. Za zatiranje varoje z oksalno kislino je priporočljiva temperatura več kot 7 °C. Natanč­na navodila za to pomembno opravilo so bila objavljena v navodilih za oktober.


Čebelnjak v oktobru

Ta mesec sicer čebele pustimo pri miru in se raje lotimo drugih del okoli čebelnjaka oz. stojišča. Če je pred stojiščem nakladnih panjev trava, jo je priporočljivo prekopati. S tem pokrijemo vse odmrle čebele, hkrati pa zakopljemo tudi vse izvore bolezni, med katerimi je najpogostejša nosema. Če pa se nam tega ne ljubi početi, je dobro, da pred stojiščem posujemo apno. Pozno jeseni lahko okoli čebelnjakov in stojišč opazimo vedno več ptičev. Najbolj nadležne so žolne in sinice, ki so sicer koristne za naravo, za čebele pa so zelo škodljive. Da s svojim ropotom ne bi vznemirile čebelje družine med zimskim spanjem, jim postavimo krmilnice s ptičjo hrano. Zadovoljne bodo tako ptice kot tudi čebelarji.

Čeprav so sodobni nakladni panji skonstruirani tako, da čebelam vse leto omogočajo kar najboljše bivalne razmere, jih je vendarle treba pred zimo še dodatno toplotno izolirati oz. zapažiti. S tem zmanjšamo izgubo toplote in preprečimo prepih v panjih, hkrati pa zmanjšamo nihanja med zunanjo in notranjo temperaturo. Zaradi tega čebelam panja ni treba greli s polno močjo, zato se manj izčrpavajo in porabijo manj hrane. Za izolacijo panjev uporabimo material, ki slabo prepušča toploto in vpija vlago. Najcenejši izolacijski material je časopisni papir, ki tudi zelo dobro vpija vlago. Za ta namen damo na pokrov pod streho nakladnega panja dvajset listov časopisnega papirja. Pri tem pazimo, tla ne zapremo ventilacijske odprtine na pokrovu in da panja ne izoliramo preveč, saj bi čebelji družini s tem onemogočili odzivanje na temperaturne spremembe, med katerimi bi lahko spremenila svoj položaj v panju in se približala rezervam hrane ali pa bi otoplitev izrabila za iztrebljanje zunaj panjev. Pri zapaženju panjev moramo vedeti, da potrebujejo močne družine manj izolacije kot šibke in da čebelja dru­žina v panju ne greje tistega prostora, ki ga ne zaseda. Tako je ob dolgotrajnejšem mrazu prazen del panja prav tako hladen kot njegova okolica.


Leseni pokrov

Če so pokrovi nakladnih panjev kombinirani s pitalniki, ki imajo pločevinasto ali lesonitno dno, te zamenjamo s pokrovi iz polnega smrekovega lesa. Na njihovi sprednji in zadnji strani pribijemo krajše letvice, tako da nastanejo reže, skozi katere uhaja vlaga, ki bi se sicer kondenzirala pod pokrovom. Pod takšnim pokrovom nastane zračna blazina, ki je dober toplotni izolator. Vlažen zrak gre proti najhladnejšemu mestu, to je proti režam pokrova, kjer se temperaturno izenači z zunanjim zrakom. Čebelarji se moramo zavedati, da je za čebele idealen suh in zračen panj in da je od tega odvisno tudi zdravstveno stanje čebeljih družin.

Nekateri čebelarji nakladne panje pozno jeseni dodatno zavarujejo še s PVC-folijo ali strešno lepenko, s katero obložijo panj. Kako boste čebele zavarovali pred mrzlimi zimskimi dnevi, je odvisno predvsem od podnebnih razmer v vašem kraju. Načelno je kakovostno izdelan nakladni panj zadostna zaščita čebel pred zimo, kljub temu pa je priporočljivo, da ga pred neugodnimi jesenskimi in zimskimi vplivi še dodatno zaščitimo z nepremočljivo streho (salonitne plošče, polivinil, pločevina).

November je sicer za čebele čas mirovanja, zato jih ne smemo vznemirjati, saj je lahko to vzrok, da čebele zapustijo zimsko gručo in odmrejo. Močne čebelje dru­žine:

• z dobrimi maticami,

• zdravo zimsko zalogo hrane,

• z dovolj cvetnega prahu in

• očiščene varoj

so najboljši porok za dobro preživetje zime in uspe­ šen spomladanski razvoj.

Jeseni in pozimi ljudje pogosto zbolevamo za gripo in drugimi prehladnimi boleznimi, zato se poveča tudi povpraševanje po medu. Da bi na domu prodali čim več medu in zanj dosegli čim višjo ceno, se moramo držati osnovnih pravil trgovanja, prilagojenih trženju medu.

• Ponudba – Vedno moramo imeti v zalogi vsaj dve vrsti medu. To ne bi smel biti problem, saj povprečno to­ čimo dvakrat na leto, vsakič drugo vrsto medu. Poleg medu in medu v satju je zaželeno, da imamo tudi cvetni prah, propolis, matični mleček in druge čebelarske izdelke, npr. medeno vino, medeno žganje itd.

• Kakovost – Prodajamo samo kakovosten med in druge pridelke. Če naš med kakovostno ni primeren ali je pakiran v neprimerno embalažo z manjšo neto težo od deklarirane, izdelkov raje ne prodajajmo. Svoje napake in malomarnosti požrimo sami, kajti le tako bomo ohranili svoj ugled in poslovnost.

• Čas prodaje – Čebelje pridelke prodajamo vse leto, saj nam medu ne sme nikoli zmanjkati. Če pa nam ga zaradi slabe letine oz. velikega povpraševanja vendarle zmanjka, ga ne glede na ceno kupimo pri drugemu čebelarju.

• Prostor – Shramba za med in prostor za prodajo medu naj bosta namenjena le čebeljim pridelkom in čebelarskemu priboru. Prostor naj bo čim laže dostopen, s posebnim vhodom in urejen tako, da bo za kupce čim bolj privlačen.

• Embalaža – Kupci kupujejo tudi z očmi, zato je zelo pomembna embalaža z ličnimi etiketami. V zadnjem času imamo na razpolago množico različnih kozarcev in steklenic, ki jih lahko še dodatno okrasimo in tako še povečamo privlačnost naših pridelkov. Priporočljivo je imeti nalepke s svojo grafično podobo oz. lastno embalažo, saj bomo na ta način na trgu gotovo prepoznavnejši.

• Reklama – Najboljša reklama je zadovoljen kupec, šele nato pride na vrsto oglaševanje izdelkov na letakih, nalepkah, lastni embalaži in spletnih straneh. • Cena – Dober čebelar mora skrbeti za čim boljšo kakovost medu, zanj pa je upravičen zahtevati tudi ustrezno ceno, vendar ta ne sme biti občutno nižja od cene medu v trgovinah. Pri trgovanju bodimo prožni. Če prodamo večjo količino medu hkrati, podarimo kupcu tudi majhno količino izdelka, na katerega ga bi radi navadili.

• Stik s kupci – Najboljši je tisti kupec ki se vrača, zato bodimo z njim prijazni in prisluhnimo njegovim željam, hkrati pa ga poučimo o kakovosti in vrednosti na­ ših izdelkov. Če nameravamo prodajati večje količine medu, je priporočljivo, da se pridružimo sistemu kolektivne blagovne znamke »Slovenski med kontrolirane kakovosti«. Dokumentiran nadzor pridelave in ustrezno označevanje medu v tem sistemu kupcu pove, kdo in kje je med pridelal, predvsem pa, kako je bil ta pridelan. Teh podatkov kupec pri medu neznanega izvora ne more dobiti.

Ena izmed najpogostejših pritožb kupcev je, da je tekoči med nepraktičen za uporabo, ker ga skoraj ne moremo vzeti iz kozarca, ne da bi z njim zamazali mizo. Da bi ustregli tudi tem pritožbam uporabnikov, lahko naredimo kristaliziran med v obliki kreme. Tega pripravimo tako, da na drobno zmeljemo manj­ šo količino kristaliziranega medu in ga vmešamo v manj­ šo količino hladnega tekočega medu. To mešanico shranimo v hladen prostor s temperaturo okoli 10 °C, kjer približno po tednu dni kristalizira. Takrat ga še enkrat zmeljemo, da razbijemo še najmanjše kristalčke medu. Tako dobimo štarter.

Med, ki mu hočemo dati obliko kreme, za kratek čas segrejemo na 70 °C, potem pa ga precedimo in odstranimo iz njega vse, kar bi lahko motilo kristalizacijo. Hitro ga ohladimo na 35 °C in mu med mešanjem dodamo približno 10 odstotkov prej pridobljenega štarterja. Dobljeno mešanico pustimo počivati nekaj ur, da se zračni mehurčki dvignejo na površino, nato pa jo prelijemo v posodo, v kateri bomo med prodajali. Po približno šestih dneh je tak med pripravljen za uporabo oz. prodajo. Toliko časa naj bodo posode z medom shranjene v pro­ štom s temperaturo približno 27 °C. Po tem postopku dobimo gladek in okusen med v obliki kreme z neomejenim rokom uporabe. Njegova gostota je tolikšna, da ga lahko mažemo na kruh, pri tem pa ne umažemo okolice. Takšen izdelek lahko prodajamo skupaj s točenim medom in medom v satju. Pri tem kupcev ne pozabimo opozoriti, da je med v obliki kreme 100-odstotno čist in da ne vsebuje nikakršnih dodatkov.

Pri prodaji medu pogosto naletimo še na en velik problem. To so čebelarji, ki ne znajo dovolj ceniti svojega dela, zato na svojem domu prodajajo med po skoraj za polovico nižjih cenah od tistih v trgovinah. Takšno početje kaže na to, da ti čebelarji ne znajo ceniti kakovostnega medu. S tem begajo porabnika, hkrati pa mečejo slabo luč na tiste čebelarje, ki hočejo za svoje delo, to je za med, dobiti pošteno plačilo. Zavedati se moramo, da je od pravilnega vrednotenja čebeljih pridelkov odvisna uspešnost čebelarjenja in tudi spoštovanje do čebelarstva, ki mu ne pravijo zaman poezija kmetijstva.

Čeprav je zimska sezona čas mirovanja čebel, to obdobje ne sme biti tudi čas čebelarjeve nedejavnosti. Med dolgimi zimskimi večeri prebirajmo literaturo, obiskujmo predavanja o čebelarskih temah, brskajmo po internetu in iščimo spletne strani s čebelarsko vsebino ter pripravimo načrt za prihodnjo čebelarsko sezono.