Projekt Magna: objava pogovorov iz ozadja
1.09.2017
Spoštovani g. Vojko Bernard, predsednik,
Pravkar sem prejel informacijo, da se bo NVO Alpeadria green pritožila na izdano okoljevarstveno soglasje za gradnjo koncerna Magna Nukleus v Hočah pri Mariboru.
Zaradi zaskrbljenosti nad gospodarskim stanjem v regiji sva se podpisani in g.Boris Sovič, kot nekdanja župana, skupaj prizadevala obrazložiti zadeve vsem NVO kot stranskim udežencem v postopku. pri tem sva v ponedeljek dne 28. avgusta v Ljubljani organizirala razgovor z vsemi NVO. Žal se tako na najine pisne informacije in vavabilu za razgovor niste niti enkrat odzvali.
Celo z g.Gorazdom Marinčkom, predsednikom Slovenskega-e foruma, smo našli glede na pomen projekta za celotno regijo ,skupen jezik in pripravil je svoj predlog, ki ga bo Ministrstvo za gospodarstvo uskladilo z Magno, da s pritožbo ne bi pregnali investicijo mednarodnega koncerna iz Slovenije.
Ne vem, kaj je vzrok za morebitno pritožbo Alpeadriagreen. V kolikor gre le za določene pomisleke, potem predlagam, da postopamo enako kot v primeru g.Marinčka in predloge vklučimo v separatno pogodbo.
Prepričan sem,da lahko najdemo skupen jezik in zadevo pripravimo tako, da strahovito podhranjena regija ne izgubi možnosti gospodarskega razvoja.
Vsak trenutek sem vam na razpolago za razgovor, zato dajem tudi mojo tel. številko in moj e-mail
Vljudno prosim za povratno informacijo.
S spoštovanjem,
zasl. prof. dr. Alojz Križman, nekdanji rektor Univerze v Mariboru, nekdanji župan Maribora in častni občan Maribora
-------
Spoštovani g. Križman
Sam sem tudi glasoval kot član AAG in moram reči, da je bila težka odločitev. Kot arhitekt upravičeno trdim, da so bolj primerne lokacije, kot pa obdelovalna zemlja. Kjer bi se lahko hkrati saniralo še opuščene industrijske cone.
Prvo napako ste Mariborčani naredili, ko ste odgnali Teslo ker bi bili sedaj svetovni v elektro in elektronski industriji. Zakaj ste odgnali Siemens, Bosch in BMW?
No pa tudi dve leti nazaj, ko se je zanimal IBM in se je potem raje odločil za Hrvaško.Podoben center je zgradil v Brnu pred 10 leti, zelo cveti univerza in sedaj je tam zaposlenih 4.000 ljudi, ki imajo boljše delovna mesta, kot pa čistilci robotov v lakirnici, nihče pa ne omenja, da gre pravzaprav za veliko galvano, ki je postopek pred lakiranjem.
Pred 20 leti sem si z skupino študentov strojništva 6 tednov ogledoval industrijo v Ameriki obiskali smo vse od tovarne zobnikov, avtomatskih menjalnikov do montažne linije Cadilakov, , Jon Dear, Boeing , … in tudi novo upravno stavbo Craysler kjer os nameravali zgraditi še tovarno seveda je tovarna že zgrajena in ogromno območje seveda sedaj že pozidano in premajhno. Lokacija v Hočah je enostavno premajhna za dolgoročno širjenje podjetja, poleg tega pa je zelo blizu letališča, ki se z izjemo nekaj letal mesečno izključno uporablja za šolanje pilotov, kar povečuje nevarnost in je bližina tovarne morda neprimerna. Bodimo odkriti tudi letališče je bila precej zgrešena investicija, glede na bližino letališča Gradec a.
Nimajo predvidene uporabe deževnice, ki je kot »mehka« voda idealna za uporabo kot tehnološka voda. Vsaka nova hiša ima danes inštalacijo za sivo vodo.Država bo naredila tir do letališča ne nas »hecat« povejte jasno in glasno naredili jim bo tir do tovarne. PA tudi tir Maribor –Šentilj bo potreboval nazaj drugi tir.Zakaj bojo delavci pri nas manj plačani, ker bo šel prevoz v njihovo škodo, ne pa v višjo ceno izdelka.
Zakaj je vizija naše države 37km za enotirni tir »drugi tir«, za razdaljo med Divačo in Koprom 27km, ki se naj bi zgradil v 8 letih.
Če pa bi lahko bila domače znanje in domača podjetja za dvotirno železnico zgrajeno v 3 letih enako kot sedaj gradijo v Kopru in četrto leto samo 4,1 km dolg dvotirni predor, brez rizika kraških presenečenj, številnih portalov, ki so dražji na meter kot sam predor in za ceno, ki je predvidljiva in cca 4x nižja.
Realna cena interpolirana iz evropskih projektov je tam blizu 3.3000.000.000 € za dvotirni drugi tir s 41 km predorov in 32 portalov.
Ločeno mnenje enega od članov AAG, ker so nam iz Elana že nasipali steklena vlakna, kjer smo opozarjali Seaway na smrad topila stirena in neprimerno lokacijo pa so nam poslali Jorga Hodaliča, ki je predaval o čistilnih kanalizacijskih napravah... In smo tudi že imeli požar, ki so ga baje sami zanetili z varjenjem, preden je gorelo v Vrhniki.Moram pa priznati, da je 700 m od prvih hiš dobro izhodišče, da bo lahko Magna v Hočah malo bolj ohlapno skrbela za zračne izpuste, in ne bo zelo motilo najbližjih prebivalcev.
Lep pozdrav Andrej Čufer uni. dipl. inž. arh. MBA
preberi več
