Naslov članka: Pravni nihilizem in opravilna nesposobnost Ustavnega sodišča |
||||||
Poslano v objavo na Delo, Primorske novice in Večer
Datum objave na Cenzura.si: 07. avgust 2017 ob 09.19 uri |
S tem prispevkom tvegam, da me kolegi obsodijo naj ne drezam v edino še živečo institucijo za varstvo človekovih pravic in zakonitosti in ustavnosti, ki jo v tej državi še imamo, to je Ustavno sodišče. Vendar se je to žal na področju kršenja človekovih pravic in političnih svoboščin v novi sestavi sprevrglo v brezzobega tigra. Doktrina in celo hvalisanje predsednice sodišča s poudarjanjem videza nepristranosti, v praksi pa s poudarjanjem nepristojnosti – z zavržbami, je z načinom sojenja pod gospo JADRANKO SOVDAT doseglo vrhunec. To je en vrhunec, drug vrhunec pa je neskončno pravniško »mečkanje« zadev, ko ustavno sodišče nima nobenih rokov in je v primeru Novič namesto, da bi odločilo v 48 urah, ne-odločilo v 2 mesecih. Pri tem si ne morem kaj, da gospo Sovdat dobrohotno ne vprašam na čigavih krilih jadra in čigav »soldat« je ta gospa.
Doktrina nihilizma, pod krinko nepristojnosti in pometanja problemov pod preprogo, ki smo mu zdaj priča pa žal bolj služi brezpravju in razraščanju hudobije in človeškega zla kot urejanju medsebojnih razmerij med ljudmi. Z ne sankcioniranjem krivic je Jadranki Sovdat z novo »SMC murgelsko« sestavo sodišča (da ne bo pomote citat je povzet prosto po gospe poslanki SMC Jasni Murgel) uspel kopernikovski preobrat - namesto sodišča je Ustavno sodišče postalo nekakšna beneška komisija oziroma slovenski multipraktik Rajko Pirnat za dajanje pravnih mnenj. Postalo je opravilno nesposobna najvišja sodna ustanova v državi. Poglejmo dva v nebo vpijoča aktualna primera.
Primer sindikata vojakov Slovenije
Ob referendumski ustavni pritožbi o diskriminaciji članov Sindikata vojakov Slovenije v referendumskih opravilih sodišče sploh ni odločalo, pometlo jo je pod preprogo, češ da je bil na koncu izid nabiranja podpisov za pritožnika pozitiven, problem diskriminacije enega dela prebivalstva pa je nedopustno ignoriralo in jo nonšalantno preskočilo, čeprav je problem še vedno načelno in praktično aktualen in enako odprt v kampanji za referendum, ki bo 24 septembra. Vendar – halo ustavni sodniki ! Kdo je tam na zvezi? Kaj bi bilo, če bi bili pobudniki s podpisi neuspešni ali bi v tem primeru diskriminacijo zaznali?
Skratka vprašanje je načelno in praktično. Ker ga US noče rešiti je šla pritožba na ESČP in bo tam dobilo epilog in bo upam deležno resne obravnave, če ga seveda ne bo pospravila pod preprogo slovenska »selektorica« v Strasbourgu gospa Ana Vilfan.
Primer Milko Novič – nevredno pilatovsko umivanje rok
Drug bistveno hujši in človeško neprimerljivo težji pa je primer zavržbe in ne-odločitev US o izpustitvi iz pripora dr. Milka Noviča, brez vsakega materialnega dokaza obtoženega, da je on umoril direktorja kemijskega instituta dr. Janka Jamnika.
In v čem je problem ? Sodniki z izjemo Ddr. Klemna Jakliča ste si večinsko (6:1) izmislili nekaj neverjetnega: razlog, da Novič ostaja v priporu je po US zdaj to, da »kršitev človekovih pravic v tem primeru ni dovolj OČITNA«. Halo gospa Sovdat, ne morem verjeti, kašna skrivalnica je to. Odvzem svobode za vas ni dovolj očitna zadeva !
S tem ste si človeško in strokovno prislužili absolutno ničlo - ne samo kritiko, ampak zgražanje nad stanjem duha. Raje kot da bi odločili negativno, ste si več kot OČITNO strahopetno PILATOVSKO UMILI ROKE. Zadeva meji na absurd, v resnici pa na kriminal v sodnih dvoranah. Edina svetla točka je bil Ddr. Klemen Jaklič, ki je izvrstno in argumentirano pokazal na škandalozno nečastno, pilatovsko razsodbo.
Quo vadis ustavno sodišče ?
Naj zaključim: očitna opravilna nesposobnost US je zdaj že dovolj OČITNA, da lahko »z verjetnostjo, ki meji na gotovost«, postavimo vprašanje: QUO VADIS USTAVNO SODIŠČE ?, da s proceduralnimi izgovori in vsebinsko slepo argumentacijo nonšalantno krši ustavo !
Vseeno upam, da bo čim prej tudi na US prevladal ustavni koncept Ddr. Jakliča in ne koncept Poncija Pilata, ki pa je žal očitno koncept treh odločujočih žensk – na čelu s predsednico sodišča dr. Jadranko Sovdat. To prakso je seveda nujno treba prekiniti, da bomo končno državljani, ki nočemo biti soldati-vojaki oblasti, zajadrali v varne in pravičnejše vode in bo slovensko sodstvo in pravosodje pričelo služiti pravici in ugotavljanju resnice. S tem pa svojemu namenu – zaščiti šibkejšega in ne zaščiti oblasti, kot v navedenih primerih.
Umor direktorja Kemijskega instituta dr. Janka Jamnika je za režim očitno tako težka zadeva, da do pričetka njegovega sodnega razkrivanja, ne sme priti pred volitvami. Toliko časa naj bi »nadomestni morilec« dr. Milko Novič še trpel v priporu. Zakaj ? Žal tudi po »zaslugi« in krivdi moralno in opravilno nesposobnega Ustavnega sodišča in njegove predsednice ! Pozivam predsednico US, da zaradi zadnjega neodpustljivega zdrsa poda ostavko na mesto predsednice US in se iz odločanj o primeru Novič sama izloči. Stopnja očitnosti zdrsa je dovolj velika, da to nemudoma stori. Enak poziv velja podpredsednici sodišča dr. Etelki Korpič Horvat.
Kaj počne Ana Vilfan v Strasbourgu?
Katastrofalne posledice obeh pilatovskih razsodb se kažejo tudi v tem, da je s tem pravici in resnici blokirana pot v Strasbourg, kjer pa žal že »v predsobi« evropskega sodišča za človekove pravice nad selekcijo zadev prispelih iz Slovenije »kraljuje« - bolje rečeno veselo mesari, pravna sodelavka, slovenska »pravnica« gospa Ana Vilfan Vospernik.
Gospa je kraljica vseh zavržb slovenskih pritožb na ESČP, ki z enako dikcijo, do pike in vejice natančno po isti šabloni, zavrača in meče v koš, skoraj vse »državi nevarne pritožbe« zaradi kršitev človekovih pravic, ki pridejo iz Slovenije.
No, pod tako evropsko jurisdikcijo je naše opravilno nesposobno US na varnem, žal pa niso na varnem človekove in državljanske pravice slovenskih državljanov.
Vili Kovačič, državljan K.
Pripis:
Hvala Matevžu Krivicu, ki je tudi v tem primeru stopil na pravno in pravično stran in podprl Jakliča. Žal pa drugi molčijo. Na odgovor bivšega sodnika ESČP Boštjana M. Zupančiča in drugih uglednih ustavnih pravnikov – g. Mateja Avblja, g. Andraža Terška in ostalih namreč še kar čakamo. Pravzaprav bi se morali oglasiti vsi dosedanji ustavni sodniki in ljudje iz vrst vseh generacij pravnikov, ki ob propadanju standardov morale in etike na US, gledajo stran.
Komentarji (1)
Aug 09, 2017
1
S pravom v Sloveniji so težave. Pravniki se izobražujejo po kopitu, ki je že davno preživelo. Dudlajo stare lajne. Po študiju, pa naj bo to diplomski, magistrski, ali doktorski postanejo v glavnem črkobralci in nič več. Žal je črkobralstvo na takšni stopnji, da še same zakonodaje ne znajo pravniki prečitati, kaj šele razumeti in iz zakonodaje izvleči namen samega zakona. Zatakne se že pri branju ustave, ki je še kolikor tolikor razumljiva, ko pa se morajo slovenski črkobralci spopasti za navadno zakonodajo, ki je plod bistroumnih zakonodajalcev slovenskega parlamenta, pa nastane zmeda, ki sramoti pravno stroko. Za takšno stanje obstajata dve možnosti: da zmeda nastaja spontano iz neznanja, ali pa, da zmedo namensko ustvarjajo prebrisani pravniki, ki z zameglejvanjem zakonodaje ustvarjajo pogoje, ker je vse dovoljeno in hkrati vse prepovedano. Žal ne gre ne za eno, ne za drugo, ampak za kombinacijo obojega. Na eni starni imamo zelo bistre pravnke, ki pa so skrajno nepošteni in iztirjeni, na drugi strani pa množico črkobralcev, ki si ne zanjo zakona niti prečitati, kaj šele uporabljati. V takšnih razmerah je seveda govoriti o pravni državi popolna neumnost. Slovenija ni pravna država, saj se ustava in zakonodaja ne uporabljata tako, kot so zapisani, temveč tako, kot jih tolmačijo. Tomačijo pa jih prevaranti, ki speljujejo vodo na svoje mline in interpretirajo črkobralci, ki nič ne razumejo. Poglejmo si samo primer rasodbe o meji s Hrvaško, ki nam jo je podalo sodišče v Haagu. Sodba je skrpucalo, ki bi ga morali slovenski pravniki enoglasno zavreči in osramotiti sodišče. Sodba je neuporabna in je le majhen korak od tistega, kar smo imeli brez nje. Pa to ni osnovni greh. Greh je ta, da vsi državni pravniki razsodbo hvalijo in zahtevajo njeno takojšno impementacijo. Implementacija brez hrvaške strani ni možna. Ni možna niti brez dodatnih dogovorov obeh strani. Torej kaj je potem razsodba? Nič drugega kot napotek: dogovorite se. Torej razsodba ni nič. In kljub temu, da je to sedaj kristalno jasno pravniki kakršna sta Miro Cerar in Karel Erjavce vztrajata, da je sodbo potrebno impelentirati. Še več, tožita Hrvaško, da krši mejo. Kako pa naj Hrvaška krši mejo, če jo je šele potrebno dogovoriti? Ali si potem lahko zamislimo,da bodo ostali pravniki v Sloveniji uvajali pravno državo, če je ne zmoreta premier, ki je univerzitetni profesor in zunanji minister, ki je samo priučeni pravnik?