Naslov članka: Drugi tir, že tretja alternativna različica proge | Dnevnik. Prispevek ga. Anje Hreščak na spletni strani Dnevnik.si  Poslano v komentar na blogu dne: 04.05. 2018Avtor prispevka: prof. dr. Jože DuhovnikTip pripombe: Neposredno nasprotno mnenje  Datum objave na Cenzura.si:  04. maj 2018 ob 07.47 uri Cenzura.si bo v predvolilnem času objavljala zapise po posebnem režimu. Objavili bomo vse prispevke avtorjem, katerim medijske hiše ne bodo potrdile objave prispevka v 4 urah po prejetju na njihov elektronski naslov.  Ob sicer pomembnih trditvah ga. Anje Hreščak se je vrinilo kar nekaj napak, ki nepoznavalcu dajo vtis, kakor da se mi, sicer zastonj, sproti izmišljujemo trase, medtem, ko strokovnjaki podprti z različnih vlad strokovno opredeljujejo izvedbene možnosti za železniško povezavo Divača – Koper. Resnica pa je naslednje:Trinajst variant je prof. Zgonc z različnimi inženirji obdeloval okoli 14 let, dokler se niso odločili za zadnjo, ki je predmet spora z 20,4 km dolgimi tuneli in okoli 1,2 km dolgimi viadukti. Potem, ko so izbrali sedanjo, so v letu in pol pospešili izdelavo ustreznih dokumentov. Nato so dobili gradbeno dovoljenje za enotirno progo po trasi drugega tira.S tako zbranimi variantami je vodja projekta g. Leben odšel v Bruselj po denar, kjer je naletel na strokovnjake (Jaspers), ki predlog modificirajo tako, da je primeren za sprejem v potrditev Komisiji EU. Te strokovnjake je treba plačati, kar smo jih že z denarjem davkoplačevalcev. Ponovno so po besedah g. Lebna pretresli sedem variant in glej ga zlomka, najdražja je bila spet najboljša. Vlade z različnimi ministri so tako obdelovale v dvajsetih letih kar dvajset variant ali eno varianto na leto. Za tak projekt je tolikšno število primerno, če bi se resnično obravnavalo vse tehnične možnosti in upoštevalo naravovarstvene pogoje. Res je, da sem najprej predlagal potiskanje vlakovne kompozicije po strmini 80 promilov z jekleno vrvjo, ker je pogoj, da je vlakovna kompozicija kompletna z maso 2000 ton.Zaradi tega ker se v Sloveniji ne sme uveljaviti inovacijo, sem se odločil s svojo ekipo, da sistem patentiram v EU, kar poteka in bo patent potrjen. Ne glede nato, pa sem preverjal še druge možnosti od jeseni 2017 do sedaj. Na uradnih straneh EU pravil za TEN-t interoperabilnost sem zasledil, da ima Nemčija za trajno uporabo dovoljenje uporabljati 40 promilov nagiba na hitri progi Frankfurt – Koeln za hitre vlake do 160 km/h. Če je ključni problem nagib proge preko Kraškega robu, potem je vsakemu pogumnemu inženirju jasno, da se lahko in mora zgledovati po razvitem svetu. Trditev oz. izhodišče, da moramo uporabljati na sedanji trasi drugega tira 17 promilov je napačna in nalašč zavaja ter neprimerno tolmači predpise. Sicer pa so dejanski nakloni po sedanjem projektu več kot 17 promilov in so največ 17, 85 promilov, torej so izven standardov. Prav zaradi tega, ker je uveljavljeni in trajno izveden nagib na hitri progi v Nemčiji (povezava Roterdam – Genova TEN-t proga Rheine-Alp) sem ugotovil, da je primerno in v skladu s predpisi dovoljeno uporabiti nagib 40 promilov na priključni progi Divača – Koper. Na ta način zagotovimo bistveno hitrejše vzpenjanje vlakovnih kompozicij, preprosto povedano, namesto 20,4 km izgradimo samo 4,6 km dolga dva tunela. Pri dolžini tunela manjši od 5 km ni potrebno zaradi varnosti potnikov graditi servisno cev. Zaradi tega uporabimo en tunel za dvotirno progo.Prav to pa je bistvena razlika v razumevanju problema. Mi predlagamo izgradnjo dvotirne proge za ceno 700 mio EUR, medtem, ko je predvidena ocena za projekt drugi tir z dvotirno progo po primerljivih enotnih cenah okoli 3 milijarde. Pri tem so upoštevane enotne cene, ki so v gradbeništvu stvar stroke in ne politike, ali pač???Kakšna pa je resnična cena, pa brez investicijskega programa ne bomo nikoli poznali, ve pa se, da je investicijski program del kompletne dokumentacije za obravnavanje projektov na seji Vlade RS. Zakaj MF pri tem molči, ve ministrica sama, ali pa je tako politično zavezana ideji, kot minister Križanič za TEŠ 6, kjer je projekt obravnaval kot »strokovnjak«. »Strokovnjaki« vladinega projekta Drugi tir pozabljajo, da mora g. Leben podpisati pomemben dokument (po poročilu GEODATA). V dokumentu mora biti jasno napisano, da se v primeru ene cevi za en tir ali dveh cevi za dva tira pri dolžini tunela več kot 5 km, pričakuje v primeru požara najmanj dve ali več smrtnih žrtev. Šele v tem primeru taka izvedba pridobi uradno uporabno dovoljenje tudi s strani pregledovalcev po TEN-t kriterijih. G. Leben ima za tak podpis še čas do predaje mesta državnega sekretarja na Ministrstvu za Infrastrukturo. Trditev, da imamo sedaj tretjo različico je neresnična in namerno zavaja, zato, ker nam ni omogočeno predstaviti celovito vse varianta in površni razlagalci tega ne morejo razumeti. Resnica je ta, da imamo sedaj klasično potiskanje, tako kot včasih od Rovinja do Postojne pri Pazinu. Resnica je ta, da za maso 2000 ton pri nagibu 40 promilov lahko uporabljamo težke lokomotive, ki so rekuperacijske, zato lahko pomembno zmanjšamo porabo električne energije. Če vemo, da sta potrebni za vleko dve lokomotivi s štirimi agregati moči 12 MW, bi bilo pri zaviranju tako energijo primerno prenesti nazaj v omrežje. Ker imamo že sedaj v uporabi sistemske lokomotive enosmerni/izmenični tok predlagamo, da odsek Divača – Koper izvedemo v celoti z napajanjem z izmeničnim tokom. To so vse skrivnosti kvalitetne tehnične rešitve Dvotirne proge, ki jih vsak, ki ima trohico naravoslovnega znanja iz gimnazije hitro prepozna in predvsem razume.S spoštovanjem Prof. Jože DuhovnikPS: če ste me že naslovili strokovnjak in politik, napišite drugič novinar in politik / sodnik in politik, da bodo vsi razumeli naslavljanje vsakogar in vseh Članek gospe Anje Hreščak je objavljen v nadaljevanju. Zaznamki in sporne trditve so označeni z rumeno podlago.  Drugi tir: že tretja alternativna različica proge Ob začetku referendumske kampanje pred vnovičnim glasovanjem o zakonu o gradnji in upravljanju drugega tira Divača–Koper ter gospodarjenju z njim so nasprotniki zakona osnovali že tretji predlog alternativne trase oziroma tretjič predrugačen projekt. Vlada medtem pridobiva dovoljenja za dvotirno progo. Med 32 organizatorji referendumske kampanje sta na strani nasprotnikov zakona poleg Vilija Kovačiča, pobudnika referenduma (in vlagatelja pritožb na vrhovno in ustavno sodišče ter zato zaslužnega za ponovljeno glasovanje), še profesor strojništva in politik Jože Duhovnik ter Damir Josipovič, strokovnjak za geografske raziskave, zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Skupaj sta v minulih dneh že tretjič popravila in predrugačila alternativni predlog drugega tira med Divačo in Koprom. Duhovnik je kot alternativo vladnemu projektu predlagal gradnjo kratke dvotirne proge z izjemnim naklonom. Tovorne vlakovne kompozicije bi ta naklon premagovale s pomočjo jeklenih vrvi, ki bi vlekle lokomotivo s tovorom navkreber. Taka tehnologija se sicer v svetu v glavnem uporablja za prevoz potnikov. V času prve, lanskoletne referendumske kampanje so ta predlog zagovarjali kot »odlično alternativo« – ali če povzamemo trditve Kovačiča, »pol ceneje, pol krajša proga, pol časa gradnje«. V naslednjih mesecih so ga nato dvakrat spremenili in Josipovič opozarja, da je tudi nov predlog še vedno v »delovni obliki«. Tretja različica alternative v sedmih mesecihDuhovnik je svoj predlog že oktobra prvič popolnoma predrugačil, nato pa še enkrat. Kot je bilo tedaj razvidno iz zapisa na blogu Vilija Kovačiča, so po terenskem ogledu opustili tehniko z jeklenimi vrvmi ter jih nadomestili z visoko potisno 150-tonsko lokomotivo, trasa je speljana skozi rižansko dolino, v glavnem ob obstoječi progi. »Zaradi tega, ker se nekateri ’poznavalci’ tehnologije posmehujejo vleki z vrvjo, smo preverjali, kaj bi bilo, če bi se uporabile lokomotive z večjo vlečno silo. Na svetu jih letno izdelajo med 350 do 500 kosov,« je rekel Duhovnik. Ekipa Duhovnika je nato za polovico znižala tudi prvotni naklon. »Večja skupina, ki jo vodim, je pregledala tudi možnost dopolnilne trase, ki pa je dala novo postajo v Kozini, kar je nadomestno skladišče za Koper, in ne, kot sedaj, Divača,« je rekel. Zatrjuje, da bi s tako rešitvijo privarčevali okoli 40 odstotkov energije, da bi takšen drugi tir lahko zgradili za 760 milijonov evrov in da lahko »s pospešenim projektiranjem to progo začnejo graditi že jutri«. Ob vsem tem se poraja mnogo vprašanj tudi zato, ker je predlog v delovni obliki in brez vsakršne dokumentacije. Zgolj priprava projektne dokumentacije in izdelava novega državnega prostorskega načrta bi trajala več let, izid pa bi bil negotov, kot je na primer za Dnevnik pred časom ocenil inženir gradbeništva in profesor na gradbeni fakulteti v Ljubljani Bogdan Zgonc (ne sodeluje v sedanji niti ni v prejšnji kampanji). Josipovič medtem zatrjuje, da je njihova nova rešitev tehnično in konstrukcijsko usklajena z evropsko zakonodajo. Deset mesecev za investicijski elaboratZa ilustracijo, koliko časa sicer trajajo posamezni postopki, naj povemo, da je tudi vlada predrugačila svoj projekt in namesto enotirne proge začela spreminjati dokumentacijo za dvotirno progo. Postopke je sprožila junija lani in še niso končani. Za zdaj bodo tako – če bo zakon uveljavljen – zgradili enotirno progo ter servisne cevi, ki so sicer namenjene reševanju v primeru nesreč, v širšem premeru. Ocenjena vrednost gradbenih del s predpripravo širših cevi je 961 milijonov evrov (od tega gradbena dela za en tir znašajo 864 milijonov evrov). Kasneje bodo v drugi cevi položili še drugi tir nove proge. Cenovnih ocen za to še ni, saj dodatni tir ne bo zgrajen »prej kot v 10 letih«, pravi Metod Dragonja, generalni direktor družbe 2TDK. Ne bo šlo samo za novo fazo istega projekta, pač pa za nov projekt s svojo finančno konstrukcijo. Ministrstvo za infrastrukturo zdaj pripravlja pravne in strokovne podlage, ki jih potrebuje za investicijski elaborat. Oddali so že vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, a je Agencija za okolje (Arso) nato zahtevala, da vlogo dopolnijo s tem, kar trenutno počnejo. Napovedujejo, da bodo dopolnjeno vlogo oddali »v naslednjih dneh«. »Pričakujemo, da bo Arso potrdil, da ni potreben nov postopek za okoljevarstveno soglasje, in na podlagi take odločitve bomo vložili vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja za širitev servisnih cevi,« so povedali. Šele nato bodo lahko spremenjen projekt umestili v prostor in izdelali investicijsko dokumentacijo. »Investicijskega programa ni možno izdelati, dokler niso pojasnjena tehnična vprašanja, vezana na predmet in obseg gradnje,« je dodal Dragonja. »Tega bomo lahko pripravili v roku dveh mesecev po tem, ko bo znan rezultat ponovljenega referenduma.« Poleg tehničnega opisa projekta in njegove predračunske vrednosti namreč na vsebino investicijskega programa vpliva tudi način financiranja, ta pa bo potrjena po uveljavitvi (ali zavrnitvi) zakona na referendumu. Širitev servisnih cevi je sicer ocenjena na 97 milijonov evrov. Cena je tako visoka, ker je gradnja predorov na progi tudi sicer največji strošek. Na 27 kilometrih proge je namreč predvidenih 20 kilometrov predorov. »Samo upam lahko, da bo stvar dokončana.«»Država članica se odloči, kako bo zaprla finančno konstrukcijo in kakšno tehnično rešitev bo izbrala. S to mora prepričati tehnično komisijo Evropske komisije. Moji kolegi ta projekt ves čas zelo pozorno spremljajo, tudi zato, ker je projekt predmet nenehnih političnih bojev. Hkrati je to za nas zelo pomemben projekt,« je glede ključnih pomislekov nasprotnikov zakona rekla evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Če ne bo te povezave do Jadranskega morja, mora tudi Evropska komisija spremeniti konfiguracijo TEN-T (vseevropsko prometno omrežje, izhodišče evropske prometne politike), tako da vanjo vstopijo Hrvaška, Avstrija in Italija, ter s tem zadovoljiti potrebe srednje Evrope. Ta koridor je evropski koridor, četudi bo Slovenija s tem ogromno pridobila, je tudi povezava do južne Nemčije, Slovaške, Češka, južne Poljske, Madžarske… »Zaupam svojim kolegom, da so dobro presodili, da je to ustrezna tehnična rešitev, in samo upam, da bo stvar dokončana,« je dodala Bulčeva.

  Naslov članka: Duhovnik-Doppelmayrjev čudežni predlog za drugi tir že stestiran v DisneylanduIzjava g. Jožeta P. Damijana na njegovem blogu, 07.04. 2018   Poslano v komenatr na blogu dne: 09.04. 2018Avtor prispevka: Andrej Čufer Tip pripombe: Neposredno nasprotno mnenje  Datum objave na Cenzura.si:  21. marec 2018 ob 14.40 uri Cenzura.si bo v predvolilnem času objavljala zapise po posebnem režimu. Objavili bomo vse prispevke avtorjem, katerim medijske hiše ne bodo potrdile objave prispevka v 4 urah po prejetju na njihov elektronski naslov.    Sedaj se vam ne bodo smejale samo osnovnošolke, ki berejo Potterja. Blagovna znamka Harry Potter je blagovna znamka Universal Studios in ne korporacije Disney, kot še vedno zmotno norčujete iz referenc na vašem blogu.  Vam gre že kaj bolje znanje tehnologije gradnje predorov? Opozoril bi vas na vašo izjavo 5:47 http://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-city/174464113  kjer trdite, da so v Markovcu "uporabljali metodo TBM za gradnjo predora". Za to metodo je potreben vrtalni stroj TBM (tunnel boring machine). Ptri nas je bila tehnika uporabljena, kot je meni poznano prvič do sedaj pri gradnji elektrarne pri Soči. Takega stroja nisme zasledil nikoli v Markovcu.  Ker se vam je "zareklo" ne more biti preslišano, niti se ne more oprostiti kot "lapsus linguae", to je "lapsus scientiam". Koliko je človek plačan za stalno nepripravljenost za 2TDK, da trosi v medijih samo neznanje in se upa še podpisati Profesor?  Da vidimo kako deluje vaša Blog Cenzura in posluh za kritične komentarje. 

Naslov članka: Neveljavni zakon ni ovira za začetek delIzjava g. Lebna v Delu, 21.03. 2018 Poslano medijem v objavo dne: 21.03. 2018Avtor prispevka: Dr. Jože Duhovnik  Tip pripombe: Neposredno nasprotno mnenje  Datum objave na Cenzura.si:  21. marec 2018 ob 14.40 uri Cenzura.si bo v predvolilnem času objavljala zapise po posebnem režimu. Objavili bomo vse prispevke avtorjem, katerim medijske hiše ne bodo potrdile objave prispevka v 4 urah po prejetju na njihov elektronski naslov.  Iz zapisanega sledi, da je bil koncept soudeležbe madžarskega partnerja pripravljen v podjetju 2-TDK kot kredit. Zakon smo pred enim letom potrebovali zato, da bi bil kredit preko nekega madžarskega partnerja potrjen s strani države Slovenije. V tej raboti so sodelovale vse vladne stranke SMC, SD in DESUS. Odgovornost je torej jasno opredeljena. Kje je glavni problem v takem posredovanju? Postavlja se resno vprašanje, od kod denar temu madžarskemu partnerju? Ali je to del vračajočih sredstev v Slovenijo zato, da se legalno operejo preko različnih bank in da državljani Slovenije še enkrat plačamo nevidni mreži »banksterjev«? Istih banksterjev, ki smo jih plačevali kot posebne zastopnike v drugih državah bivše SFRJ, da so nam pripravili ustavni zakon o NLB, ki nič ne velja! Da so nam isti banksterji samo na Hrvaškem zapravili 400 milijonov evrov! G. Leben v nizu javnih izjav potrjuje, da je bil zakon test, koliko ta država, naši državljani, naši davkoplačevalci še prenesejo. Zakon je bil ustvarjen z enim samim namenom, da legalno prekupčuje od tako imenovanih »vlaganj« v kreditiranja. To je bistvo zakona, vsi ostali členi so samo za skrivanje resnice! Zakaj je potreben vložek v vrednosti 200 milijonov iz revnejše države? Zato ker je v bančnih sistemih po mednarodnih povezavah lahko prikriti njegov izvor. Igra v NLB (iranski denar), NKBM (italijanski denar) je poznana tudi v Sloveniji. Iz vseh izjav g. Lebna, ki jih je trosil kar celo leto in pol je moč izluščiti pokvarjenost ustvarjalcev zakona. Z zakonom bi DZ potrdil dodatno zadolževanje davkoplačevalcev in zadeva bi bila oprana in predvsem legalna. Za take rabote ne potrebujemo etiko in moralo. Da se take rabote preprečijo je dovolj resen državni aparat, ki ve, da dela za državo. Če zakona ne potrebujemo, zakaj sploh moramo imeti zakon? Če je bil zakon samo eden od poskusov izvajanja legalnega vračanja nakradenega denarja iz tujine je prav, da se davkoplačevalcem jasno pove, da so bili zavedeni. G. Leben si lahko zavrti posnetke za eno leto nazaj in se posluša. Večkrat! Kako si upa predsednik Miro Cerar nam inovatorjem podtikati, da smo proti razvoju. Naj si enkrat vzame v roke COBISS v pregled (ki med starejšo pravno stroko ni posebej priljubljen) in pregleda seznam patentov! Zakaj taka podtikanja inovatorjem, ki predstavljajo trikrat cenejšo rešitev? Zakaj želi gradbeni lobi imeti delo 15 let na domačem trgu? Vsak dan bolj se razkriva umazana igra vseh udeleženih snovalcev Drugega tira. Vsak dan je bolj jasno zakaj nismo smeli strokovno zagovarjati rešitve javno. Stlačili ste nas v pravniški kalup enakosti samo zato, da ne bi državljani slišali resnico. Če bi vlada Mira Cerarja razumela razvoj bi pripravila Program razvoja celotnega slovenskega železniškega omrežja, tako pa se poniglavo ukvarja s partikularnimi interesi za prekupčevanja z denarjem davkoplačevalcev. dr. Jože Duhovnik

Naslov članka: Kraljestvo za konja, železnico (iz 18.stoletja) za bicikel. Poslano v objavo na:  DELO Opomba:  Ker sem šele danes izvedel, kako ocenjuje Vaš komentator jež različne udeležence v nemoralnem projektu Cerarjeve vlade Drugi tir sem v njegovem stilu pripravil odgovor, ki je priložen. Žal nisem mogel biti vljuden ker sem pa »duhovnik«, da jež ne bo šel na sodišče. Upam, da se bo našlo kaj prostora za to sobotno številko. Poslano medijem v objavo dne:  13. december 2017  Avtor prispevka:          prof. dr. Jože Duhovnik  Tip pripombe: Neposredno nasprotno mnenje Datum objave na Cenzura.si:  13. december 2017 ob 23.30 uri Zaradi miru ne berem komentatorja- steklega psa alias ježa, ki se kot dolgoletni komentator lahko privošči, da kot srednješolec, ocenjuje projekte tako, kot jih je sposoben razumeti. Človek, ki je postal mali tajkunčič po posvetni volji tranzicijskih oligarhov, določenih z znamenitimi besedami preroka v letu 1990: » Vse jim bomo pobrali, če se gredo demokracijo, pa naj si jo kar ustvarijo sami. Od nas ne bodo dobili nič!.« Tako so temu ježu zagotovili lastninjenje »črne vdove«, ki smo jo vsi plačevali kot prispevek za »glasilo socialističnega ljudstva«. Tale jež, ki pravi da je socialist, ni sposoben razumeti razliko med 3,2 milijardami in 0,8 milijardo evrov, ker so številke za njega prevelike in se raje ponaša z bistroumnimi mislimi ob kajenju pipe, ter uživanjem s pogledom na morje, ki ga je legalno »ukradel« od nas drugorazrednih državljanov. Zbeganost izkazuje tako, da se večkrat povprašuje kot »kvazi« kozmopolit ali je to morje upravičeno slovensko. Kako lahko jež ocenjuje investicijo države za 3,2 milijarde, če ne razume, da v naslednjih 50 letih nikoli ne bo preko Kopra toliko tovora, da bi se investicija poplačala. Res pa je, da so si »naši« v dvajsetih letih delo za projektiranje oddajali brez javnih razpisov, brez jasno opredeljenih idejnih projektov in razumno izdelanih investicijskih planov. Vse to zahtevajo in jasno opredeljujejo zakoni, ki so jih vestno podpirali razni ježi, škarpene in drugi njim podobna živa bitja. Torej za ene zakoni veljajo, za druge pa ne, vsaj tako pravi znani rek: »Velika svinjarija še ni kaznivo dejanja«, ki ga poslušno podoživljamo zadnja tri leta. Resnica pa je, da imajo razni mali »kovačiči, severji, duhovniki«, pravico plačevati davke in tako omogočijo, da si stekli psi lahko zagotovijo nova in nova lastninjenja. Vrhunski inženirji lahko z lahkoto pokažejo projekte za primeren dovod električne energije, ki jo lokomotive potrebujejo za klanec v Črnem kalu, za naslednjih deset let. Vrhunski inženirji, naj končno pokažejo projekte za obnovo primerne nosilnosti sedanje proge, ki kleca na posedanju ilovante in drseče zemljine, kar je za moderno stroko mala malica. Vsak ježek, ki brska po zemljini celo ve, kako se obremenitev pozna na mokri zemlji. Tako bi lahko ježoviti vrhunski inženirji dokazali, da je sedanja proga najmanj 50% premalo izkoriščena, kar so povedali steklim psom ali ježem tuji strokovnjaki iz držav. Pomembno je, da domači strokovnjaki ne smejo slovenski javnosti povedati, da ježoviti vrhunski strokovnjaki nimajo prav. Zato morata skupaj ježek in škarpena braniti ježovite strokovnjake, ker bo samo tako mogoče zlomiti razne tuje vplive, ki sta jih branila z švercanjem kave, viskija in drugimi dosežki razvoja stare države. Lastniki Dela imajo izjemno čast, da bodo prepoznali, kako se neko medijsko truplo pripravlja z raznimi ježi in škarpenami na zadnje slovo. Dr. Jože Duhovnik PS: če bi napisal ježkovo bodico, bi onečastil pravega Ježka, zato naj bo bodica ježka.

Februarja letos sem na predsednika vlade Mira Cerarja naslovil javno pismo z zgornjim naslovom. Ponovno sem ga opozoril na nepravilna in nezakonita dejanja v zvezi z načrtovanjem in gradnjo novega žičniškega sistema in smučišča na Kobli v občini Bohinj, v katera so že več let vpleteni najvišji državni organi. Trditve sem dokumentiral in dokazal v dveh pismih (maja 2015 in maja 2016), toda odgovorov na bistvene trditve o nezakonitem ravnanju ni dal nihče. Februarja sem predsednika samo še vprašal ali bo vlada ponovno sprožila proti meni postopek razlaščanja in tudi na to ni bilo odgovora. V teh mesecih je direktor družbe 2864 Bohinj d.o.o. g. Boštjan Čokl, kot investitor, začel lastnikom zemljišč ponovno pošiljati služnostne pogodbe za gradnjo krožno kabinskih žičnic. Investitorju naj bi bile omogočene različne vrste služnosti v 15 metrskem pasu pod traso kabinskih žičnic, odškodnina pa se določi za del zemljišča, kjer je predvidena gradnja. N. pr. če je za gradnjo potrebno 21m2 zemljišča znaša odškodnina v enkratnem znesku 25,94 Eur. Torej, za obdobje štiridesetih let oz. tudi dlje, če se koncesija podaljša, dobi lastnik odškodnino v vrednosti zaboja piva. Pri tem pa je ves prostor pozimi in poleti podrejen rabi po željah investitorja, lastniki zemljišč pa so v popolnoma podrejenem položaju. Niti sedanji lastniki niti njihovi nasledniki nimajo nobene perspektive, saj jim ostane samo ''pravica'' plačevanja davkov. Investitor se lahko tudi ponorčuje iz lastnikov, saj bo tudi ta vlada (kot prejšnji dve) poskrbela za razlastitev. Po prejemu zahteve za omejitev lastninske pravice sem na upravni enoti Radovljica februarja 2014 pregledal kartografske dele prostorskih aktov in ugotovil, da v njih ni nikakršnih prikazov novih žičniških sistemov in spremljajočih objektov, zaradi katerih se me razlašča. Nekajkrat sem prisotno uradno osebo vprašal, kje so prikazane trase gondolskih žičnic, kje so spodnja, srednja in dve zgornji postaji itd. toda gospa je molčala in gledala stran. Jasno mi je bilo, da gre za veliko prevaro v katero so vključeni najvišji organi (vlada, ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za okolje in prostor, državno pravobranilstvo, upravna enota Radovljica in občina Bohinj). Celotna veriga sodelujočih se je enotno sklicevala na nepregledno število prostorskih aktov in zamegljevala njihovo vsebino, nihče pa ni dal konkretnega odgovora, v katerem aktu je bodoča ureditev prikazana. Po prvem pismu predsedniku vlade, v katerem sem podrobno opisal celotno dogajanje, sem še imel upanje, da se pogosto omenjanje pravne države nanaša na novo prakso vlade in državne uprave. Na žalost se jo pokazalo, da gre samo za kuliso, za katero se še naprej skriva nezakonita praksa, ki mora ostati prikrita. Edini zakon, ki ga spoštujejo vsi, sta interes in zahteva zasebnega investitorja. Dobil sem nekaj odgovorov ministrstev, ki pa so pavšalni ter se vsi izogibajo konkretnim odgovorom na moje bistvene trditve in pravzaprav se do sedaj še ni pojavil nihče, ki bi ga moje trditve zanimale ali pa motile. Občina Bohinj je na priporočilo MOP julija 2011 sprejela obvezno razlago prostorskega akta, na podlagi katere je obstoječa prepoved spremembe namembnosti in gradnje nadomeščena z dopuščanjem gradnje najzahtevnejših objektov na kmetijskem in gozdnem zemljišču. Obvezna razlaga je veljala pet let do sprejetja občinskega prostorskega načrta aprila 2016. Na podlagi te manipulacije je vlada aprila 2012 sprejela uredbo o koncesiji, državno pravobranilstvo je konec leta 2013 vložilo predlog za omejitev lastninske pravice, MOP pa je avgusta 2014 izdal gradbeno dovoljenje. Zakon o žičniških napravah določa, da mora biti pred sprejetjem koncesijskega akta sprejet ustrezen prostorski akt, ki omogoča graditev žičniške naprave, kar ni bilo spoštovano. Zakon je bil v tem času zaradi smučišč na Kobli dvakrat spremenjen. S prvo spremembo mi je onemogočeno pravno varstvo, ker lahko na mojem zemljišču investitor gradi neodvisno od poteka razlastitve, z drugo spremembo pa je vnesena nejasnost glede potrebnega prostorskega akta. Vlada je z odločbo avgusta 2012 podelila 40-letno koncesijo (z možnostjo podaljšanja) za gradnjo žičnic podjetju 2864 Bohinj d.o.o. na več sto hektarih površin. Investitor je na tej podlagi dejansko dobil fevd nad prostorom, kjer je sam določal trase, vrsto in dolžine žičnic in lokacije posameznih postaj. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je bilo podjetje ustanovljeno po objavi javnega razpisa z ustanovitvenim kapitalom 8.000 Eur in s tem ni izpolnjevalo pogoja finančne in poslovne sposobnosti. V vlogi se je investitor zavezal, da bo podjetje dokapitalizirano v višini 10 mio Eur, da bo pridobil nepovratna sredstva v višini 20 mio Eur in da bo pridobil 20 mio Eur kredita. Teh zavez investitor nikoli ni izpolnil, dejanska finančna konstrukcija investicije in finančne obveznosti investitorja nikoli niso bila javno predstavljene. V koncesijski pogodbi se šteje za bistveno kršitev obveznosti koncesionarja, če v štirih letih ne pridobi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Koncesionar te obveznosti ni izpolnil, za eno od treh žičnic ni oddal niti vloge za pridobitev GD. Kljub temu je minister Gašperšič po pooblastilu vlade junija 2016 podpisal anekse k trem koncesijskim pogodbam in podaljšal rok za pridobitev GD s štirih na osem let. Koncesionar je v vlogi navedel, da je bilo GD razveljavljeno in vrnjeno v ponovno odločanje in da bo dopolnil svojo vlogo za dopolnitev GD. Dopolnjena naj bi bila neobstoječa vloga za neobstoječe GD, poleg tega pa ni pomembno niti to, da za eno žičnico ni bila oddana niti vloga za pridobitev GD. Da na tem področju nobena stvar ni pravilna je pred tem poskrbel tudi prejšnji minister Omerzel. Vlada je aprila 2014 iz uredbe črtala našo parcelo št. 790/3, minister pa je z aneksom k koncesijski pogodbi junija 2014 črtal drugo parcelo. Skupaj s poslovnim partnerjem sva v žičniški sistem na Kobli v preteklosti vložila preko milijon Eur in zimski turizem je do pojave ''novega nosilca razvoja'' potekal normalno v zadovoljstvo mnogih smučarjev in gospodarstva Bohinja. Nato nam je župan g. Kramar odvzel koncesijo in blokiral nadaljnje delo smučišča. Na ta način ni težko podjetnika uničiti, saj obratovati ne moreš, ostanejo pa ti različni stroški in krediti. Za javnost je bilo potrebno objavljati hvalnice o novi ideji, ki bo rešila turizem, kdor pa se temu ni podredil, je razglašen za zaviralca razvoja, ki ga je treba kaznovati. Ker so bili zaradi blokade zimskega turizma oškodovani tudi prebivalci Bohinja je bila na sestanku aprila 2015 obravnavana možnost obratovanja vlečnice Kozji hrbet. Kot lastnik sem dal popolno podporo ponovnemu zagonu in zagotovil, da sem pripravljen oddati vlečnico v brezplačni najem. Jasnega odgovora nisem dobil, je pa župan na oktobrski seji občinskega sveta predlagal delno rešitev smučišča Kobla. V gradivu je navedel, da vsa prizadevanja niso dala rešitve, kljub temu, da je dano predstavnikom več ponudb, občina pa ima za usposobitev vlečnice do zimske sezone 2015 zagotovljena sredstva. Navedbe župana so bile neresnične, ker dejansko ni dal nobene ponudbe niti meni niti mojemu odvetniku, ki jih je tudi zahteval. Da zimskega turizma na Kobli ni že 6 let je odgovoren župan g. Kramar. Posebna oblika maščevanja ''pravne države'' je vezana na ukrepanje vseh vrst uradnih organov. V delujočem lokalu so se v tem času začeli nenehni pregledi in različni ukrepi, kjer bi mi že ob najmanjši napaki lahko zaprli lokal. Nekoč mi je uradna oseba po šestih urah pregledovanja morala priznati, da sem se nekomu zelo zameril. Gospa gradbena inšpektorica je opravila tudi nadzor nad uporabo našega gostinskega objekta Ravne 23a v Bohinju. Objekt je star 29 let in je več let zaprt. Preverjeni so gabariti v lokacijski dokumentaciji in uporabno dovoljenje ter je končno februarja letos s sklepom ugotovljeno, ''da se predmetni gostinski objekt v celoti uporablja na podlagi uporabnega dovoljenja. Zavezanec ni storil kršitve ZGO-1.. '' Tega dejstva pa pred tem ni upošteval ARSO in je izdal okoljevarstveno soglasje, kot da hiše ni. Pri meni kot malemu človeku ''pravna država'' išče dlako v jajcu, drugi kriteriji pa veljajo za hvaljene nosilce razvoja. Lani aprila je bil npr. objavljen članek o ECO hotelu v Bohinju z naslovom: V meglo davčnih oaz zaviti lastniki hotela; Sled za kupcem terjatev DUBT do družbe MPM Boštjana Čokla se je izgubila na silvestrovo. Aprila 2016 je pričel veljati nov občinski prostorski načrt, s katerim je preprečeno delovanje in razvoj našega gostinskega objekta Ravne 23a. Po predlogu g. Čokla je objekt ukleščen med dve trasi gondolskih žičnic, od katerih poteka ena praktično nad njim, druga pa je v neposredni bližini. Na naši sosednji parceli, ki je v naravi makadamsko parkirišče, sem zaprosil za gradnjo apartmajske stavbe z garažami. Z OPN je namembnost parcele razdrobljene za različne namene, del naj bi bil celo pogozden, tako da je vsaka želja po razvoju v celoti onemogočena. To si je občina lahko dovolila, saj se zanaša na organ, ki bo izvedel umazane posle razlaščanja. Probleme s smučišči na Kobli niso povzročili ''zaviralci razvoja'' in tudi ne gre za lokalne zdrahe. Gre za organiziran in z državnega vrha voden projekt, v zvezi s katerim se že leta prirejajo ali kršijo predpisi in prikrivajo dejanska dogajanja s končnim namenom, da se omogoči okoriščanje konkretni interesni skupini. Mislim, da je tako delovanje minister mag. Klemenčič, ko je bil še predsednik KPK, imenoval sistemska korupcija. Marko Bogataj, Medvode. 07. 9. 2017.

Predreferendumsko modrovanje in eksotični referendum sta končana«, je napisal g. Drago Marovt. Kdo in kje se je modrovalo ni napisal. Na soočenju na RTVS (kdo je omogočil nastop psihično moteni osebi?) je nastopil »orkestrirani zbor vladnih modrijanov«, ki so se pred tem izogibali strokovnim soočenjem v organizaciji nasprotnikov ZIUGDT. Zakon je bil sprejet s preglasovanjem vladajoče politike v Državnem zboru, brez odgovornosti, ki bo aktualna šele čez mnogo let. Medijev strokovne razprave nasprotnikov niso zanimale, kar pove, kako zanemarljiv (žalostno) je vpliv nevladne stroke na ekonomske in tehnološke strateške odločitve v Sloveniji. V zakonu je govora o izgradnji drugega tira, 27 kilometrov dolge enotirne podzemne železnice (76%-20,5 km, 8 predorov, še brez projekta za izvedbo). Potem ko je bila v javnost posredovana alternativa dvotirne železnice (vladi že avgusta 2016), zgrajene bistveno prej in ceneje od vladne enotirne variante (obstajata pa še dve sprejemljivejši od vladne), so vladni predstavniki naenkrat začeli zniževati vrednost investicije, g. Cerar jo je čez noč celo razpolovil. Nasprotniku zakona županu Popoviču pa je Cerar kar na štiri oči, saj ni res, obljubil določene spremembe(!?) in dvojni tir (sic!). Na podjetniške odločitve seveda ne vpliva lastništvo infrastrukture, ampak drugi dejavniki – kakovost in stroški luških storitev, stroški prevoza … Država kvečjemu subvencionira, kar pa … Madžarska je bila vključena zaradi evropskih sredstev. Vendar bi to lahko naredili z meddržavno pogodbo in ne z »interventnim« zakonom, katerega namen je očem skrit (vloga 2TDK d.o.o.), zato seveda ne gre za transparenten posel, kot je prevečkrat ponovil g. Cerar. To so dejstva, ki bi morala skrbeti zainteresirano javnost in medije. Pa je bila medijska blokada! In ne le to, bil je celo medijski agitprop z denarjem davkoplačevalcev! Iva Pavlin Žurman, Solkan