Trda, je trda, ko prihajajo obupanci na plan in postajajo utrujeni in osamljeni. Naenkrat se jim prikaže resnica, da ob vsem lomastenju z neresnicami postajajo osamljeni in zato jim razni Krjavlji, Vaški posebneži …itd. le pridejo do srca in se spokorijo. Vedno igrajo na prijateljsko ponudbo, zato so presenečeni, ker jim po njihovem mnenju sovražna meče polena pod noge, čeprav ob vsej utrujenosti morajo priznati, da »sovražna« ponudba ni slaba. Samo potrebno jo je razumeti.

Škarpena naenkrat prepozna, da je po njegovi oceni neka brezvezniška, krjaveljsko postavljena recimo kar sovražna ponudba pri njegovih sosedih naenkrat bolje ocenjena. Odloči se, da zadnjo nedeljo v septembru pripravi žar v znak spravljivosti med sosedi. Da se bo lahko pokesal za polpretekle grehe. Med njegovimi sosedi so silaki, zaposleni v Luki, pa je dobro preživeti z njimi še oktober in vsa naslednja leta. Naenkrat spozna, da bi bilo zelo hudo se ne zameriti, Tako mu pravijo znanci, razni Bandelji, nato Bandelliji, pa spet nazaj Bandeljni. Vmes pa vsega skupaj 110 let in leta italijanske okupacije.

Zakaj bi se kregali, saj je spokojnost v sosedskih odnosih veliko več vredna kot nabijanje prsatih mišic (Mišičev). Priznati je treba da je na zunaj in od zunaj vsem lepim oblikam domače ognjišče ali bolje domača postelja s poznanim profilom prsatih mišic bolj zanesljivo kot napenjanje Mišičevih glasno-govornikov.

Demokracija ni utrujena samo pri nas. Utrudil jo je najprej TWITER, ker imajo ljudje zadosti lažnivih besed trapaste CNN (Clinton sindrom), ki so zapisane s krvjo davkoplačevalcev in milimi nasmehi kvazi liberalcev.

Ljudje imajo zadosti ustvarjanje megle o demokraciji, mehkih besed in razpravljanju o nečem…. če pa nimajo kruha. Demokracija se izkaže z uporom tako, da samopoimenovanim Škarpenam pokažejo izhod. Pravi izhod je v delo, bognedaj v napačno razumljeno Delo, kjer je zatočišče preužitkarjem, samopašnežem in priskledarjem ampak v delo, kjer lahko z fizično kondicijo dokažejo, da se DEMOKRACIJA ni utrudila ampak utrdila. Tale Škarpena ima izjemno srečo, da se lahko dokaže s polnim socialnim duhom kar na koti +2 m nad morjem pod soncem in ali zagrabi delo v Solinah ali pa v Luki Koper. V obeh primerih ima dovolj morja ob sebi, da preživi, in da nima težav s komunikacijo na suhem.

Seveda je vprašanje izplačila prispevka za zapolnitev prostora v tiskani izdaji, pomemben prispevek k osveščanju delovnega ljudstva, ki mora končno spoznati, da DEMoKRACIJA ni utrujena, kar zmotno ugotavlja ŠKARPENA. Demokracija se UTRJUJE, ker je tudi »Oče moj socialistični kulak« plačal prehitro kikirikanje, pa vendar mu je dala prav njegova srenja kaj kmalu po štiridesetih letih, pa dajmo Škarpena recimo po 70 letih. In zato je potrebno strpnosti, pa vsaj dveh generacij. Saj se kvazi apologeta lahko sleče do golega le, če imamo dovolj časa in potrpljenje. In danes je Škarpena gol brez figovega lista. Ne potrebuje niti figovega lista, saj je ali pa še bo postal sodoben in ustvarjalen v prihodnost usmerjen Hermes.

Pečenje na žaru naj Vam in sosedom dobro tekne.

Jože Duhovnik