Februarja letos sem na predsednika vlade Mira Cerarja naslovil javno pismo z zgornjim naslovom. Ponovno sem ga opozoril na nepravilna in nezakonita dejanja v zvezi z načrtovanjem in gradnjo novega žičniškega sistema in smučišča na Kobli v občini Bohinj, v katera so že več let vpleteni najvišji državni organi. Trditve sem dokumentiral in dokazal v dveh pismih (maja 2015 in maja 2016), toda odgovorov na bistvene trditve o nezakonitem ravnanju ni dal nihče. Februarja sem predsednika samo še vprašal ali bo vlada ponovno sprožila proti meni postopek razlaščanja in tudi na to ni bilo odgovora.

V teh mesecih je direktor družbe 2864 Bohinj d.o.o. g. Boštjan Čokl, kot investitor, začel lastnikom zemljišč ponovno pošiljati služnostne pogodbe za gradnjo krožno kabinskih žičnic. Investitorju naj bi bile omogočene različne vrste služnosti v 15 metrskem pasu pod traso kabinskih žičnic, odškodnina pa se določi za del zemljišča, kjer je predvidena gradnja. N. pr. če je za gradnjo potrebno 21m2 zemljišča znaša odškodnina v enkratnem znesku 25,94 Eur. Torej, za obdobje štiridesetih let oz. tudi dlje, če se koncesija podaljša, dobi lastnik odškodnino v vrednosti zaboja piva. Pri tem pa je ves prostor pozimi in poleti podrejen rabi po željah investitorja, lastniki zemljišč pa so v popolnoma podrejenem položaju. Niti sedanji lastniki niti njihovi nasledniki nimajo nobene perspektive, saj jim ostane samo ''pravica'' plačevanja davkov. Investitor se lahko tudi ponorčuje iz lastnikov, saj bo tudi ta vlada (kot prejšnji dve) poskrbela za razlastitev.

Po prejemu zahteve za omejitev lastninske pravice sem na upravni enoti Radovljica februarja 2014 pregledal kartografske dele prostorskih aktov in ugotovil, da v njih ni nikakršnih prikazov novih žičniških sistemov in spremljajočih objektov, zaradi katerih se me razlašča. Nekajkrat sem prisotno uradno osebo vprašal, kje so prikazane trase gondolskih žičnic, kje so spodnja, srednja in dve zgornji postaji itd. toda gospa je molčala in gledala stran. Jasno mi je bilo, da gre za veliko prevaro v katero so vključeni najvišji organi (vlada, ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za okolje in prostor, državno pravobranilstvo, upravna enota Radovljica in občina Bohinj). Celotna veriga sodelujočih se je enotno sklicevala na nepregledno število prostorskih aktov in zamegljevala njihovo vsebino, nihče pa ni dal konkretnega odgovora, v katerem aktu je bodoča ureditev prikazana.

Po prvem pismu predsedniku vlade, v katerem sem podrobno opisal celotno dogajanje, sem še imel upanje, da se pogosto omenjanje pravne države nanaša na novo prakso vlade in državne uprave. Na žalost se jo pokazalo, da gre samo za kuliso, za katero se še naprej skriva nezakonita praksa, ki mora ostati prikrita. Edini zakon, ki ga spoštujejo vsi, sta interes in zahteva zasebnega investitorja.

Dobil sem nekaj odgovorov ministrstev, ki pa so pavšalni ter se vsi izogibajo konkretnim odgovorom na moje bistvene trditve in pravzaprav se do sedaj še ni pojavil nihče, ki bi ga moje trditve zanimale ali pa motile. Občina Bohinj je na priporočilo MOP julija 2011 sprejela obvezno razlago prostorskega akta, na podlagi katere je obstoječa prepoved spremembe namembnosti in gradnje nadomeščena z dopuščanjem gradnje najzahtevnejših objektov na kmetijskem in gozdnem zemljišču. Obvezna razlaga je veljala pet let do sprejetja občinskega prostorskega načrta aprila 2016. Na podlagi te manipulacije je vlada aprila 2012 sprejela uredbo o koncesiji, državno pravobranilstvo je konec leta 2013 vložilo predlog za omejitev lastninske pravice, MOP pa je avgusta 2014 izdal gradbeno dovoljenje. Zakon o žičniških napravah določa, da mora biti pred sprejetjem koncesijskega akta sprejet ustrezen prostorski akt, ki omogoča graditev žičniške naprave, kar ni bilo spoštovano. Zakon je bil v tem času zaradi smučišč na Kobli dvakrat spremenjen. S prvo spremembo mi je onemogočeno pravno varstvo, ker lahko na mojem zemljišču investitor gradi neodvisno od poteka razlastitve, z drugo spremembo pa je vnesena nejasnost glede potrebnega prostorskega akta.

Vlada je z odločbo avgusta 2012 podelila 40-letno koncesijo (z možnostjo podaljšanja) za gradnjo žičnic podjetju 2864 Bohinj d.o.o. na več sto hektarih površin. Investitor je na tej podlagi dejansko dobil fevd nad prostorom, kjer je sam določal trase, vrsto in dolžine žičnic in lokacije posameznih postaj. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je bilo podjetje ustanovljeno po objavi javnega razpisa z ustanovitvenim kapitalom 8.000 Eur in s tem ni izpolnjevalo pogoja finančne in poslovne sposobnosti. V vlogi se je investitor zavezal, da bo podjetje dokapitalizirano v višini 10 mio Eur, da bo pridobil nepovratna sredstva v višini 20 mio Eur in da bo pridobil 20 mio Eur kredita. Teh zavez investitor nikoli ni izpolnil, dejanska finančna konstrukcija investicije in finančne obveznosti investitorja nikoli niso bila javno predstavljene. V koncesijski pogodbi se šteje za bistveno kršitev obveznosti koncesionarja, če v štirih letih ne pridobi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Koncesionar te obveznosti ni izpolnil, za eno od treh žičnic ni oddal niti vloge za pridobitev GD. Kljub temu je minister Gašperšič po pooblastilu vlade junija 2016 podpisal anekse k trem koncesijskim pogodbam in podaljšal rok za pridobitev GD s štirih na osem let. Koncesionar je v vlogi navedel, da je bilo GD razveljavljeno in vrnjeno v ponovno odločanje in da bo dopolnil svojo vlogo za dopolnitev GD. Dopolnjena naj bi bila neobstoječa vloga za neobstoječe GD, poleg tega pa ni pomembno niti to, da za eno žičnico ni bila oddana niti vloga za pridobitev GD. Da na tem področju nobena stvar ni pravilna je pred tem poskrbel tudi prejšnji minister Omerzel. Vlada je aprila 2014 iz uredbe črtala našo parcelo št. 790/3, minister pa je z aneksom k koncesijski pogodbi junija 2014 črtal drugo parcelo.

Skupaj s poslovnim partnerjem sva v žičniški sistem na Kobli v preteklosti vložila preko milijon Eur in zimski turizem je do pojave ''novega nosilca razvoja'' potekal normalno v zadovoljstvo mnogih smučarjev in gospodarstva Bohinja. Nato nam je župan g. Kramar odvzel koncesijo in blokiral nadaljnje delo smučišča. Na ta način ni težko podjetnika uničiti, saj obratovati ne moreš, ostanejo pa ti različni stroški in krediti. Za javnost je bilo potrebno objavljati hvalnice o novi ideji, ki bo rešila turizem, kdor pa se temu ni podredil, je razglašen za zaviralca razvoja, ki ga je treba kaznovati.

Ker so bili zaradi blokade zimskega turizma oškodovani tudi prebivalci Bohinja je bila na sestanku aprila 2015 obravnavana možnost obratovanja vlečnice Kozji hrbet. Kot lastnik sem dal popolno podporo ponovnemu zagonu in zagotovil, da sem pripravljen oddati vlečnico v brezplačni najem. Jasnega odgovora nisem dobil, je pa župan na oktobrski seji občinskega sveta predlagal delno rešitev smučišča Kobla. V gradivu je navedel, da vsa prizadevanja niso dala rešitve, kljub temu, da je dano predstavnikom več ponudb, občina pa ima za usposobitev vlečnice do zimske sezone 2015 zagotovljena sredstva. Navedbe župana so bile neresnične, ker dejansko ni dal nobene ponudbe niti meni niti mojemu odvetniku, ki jih je tudi zahteval. Da zimskega turizma na Kobli ni že 6 let je odgovoren župan g. Kramar.

Posebna oblika maščevanja ''pravne države'' je vezana na ukrepanje vseh vrst uradnih organov. V delujočem lokalu so se v tem času začeli nenehni pregledi in različni ukrepi, kjer bi mi že ob najmanjši napaki lahko zaprli lokal. Nekoč mi je uradna oseba po šestih urah pregledovanja morala priznati, da sem se nekomu zelo zameril. Gospa gradbena inšpektorica je opravila tudi nadzor nad uporabo našega gostinskega objekta Ravne 23a v Bohinju. Objekt je star 29 let in je več let zaprt. Preverjeni so gabariti v lokacijski dokumentaciji in uporabno dovoljenje ter je končno februarja letos s sklepom ugotovljeno, ''da se predmetni gostinski objekt v celoti uporablja na podlagi uporabnega dovoljenja. Zavezanec ni storil kršitve ZGO-1.. '' Tega dejstva pa pred tem ni upošteval ARSO in je izdal okoljevarstveno soglasje, kot da hiše ni.

Pri meni kot malemu človeku ''pravna država'' išče dlako v jajcu, drugi kriteriji pa veljajo za hvaljene nosilce razvoja. Lani aprila je bil npr. objavljen članek o ECO hotelu v Bohinju z naslovom: V meglo davčnih oaz zaviti lastniki hotela; Sled za kupcem terjatev DUBT do družbe MPM Boštjana Čokla se je izgubila na silvestrovo.

Aprila 2016 je pričel veljati nov občinski prostorski načrt, s katerim je preprečeno delovanje in razvoj našega gostinskega objekta Ravne 23a. Po predlogu g. Čokla je objekt ukleščen med dve trasi gondolskih žičnic, od katerih poteka ena praktično nad njim, druga pa je v neposredni bližini. Na naši sosednji parceli, ki je v naravi makadamsko parkirišče, sem zaprosil za gradnjo apartmajske stavbe z garažami. Z OPN je namembnost parcele razdrobljene za različne namene, del naj bi bil celo pogozden, tako da je vsaka želja po razvoju v celoti onemogočena. To si je občina lahko dovolila, saj se zanaša na organ, ki bo izvedel umazane posle razlaščanja.

Probleme s smučišči na Kobli niso povzročili ''zaviralci razvoja'' in tudi ne gre za lokalne zdrahe. Gre za organiziran in z državnega vrha voden projekt, v zvezi s katerim se že leta prirejajo ali kršijo predpisi in prikrivajo dejanska dogajanja s končnim namenom, da se omogoči okoriščanje konkretni interesni skupini. Mislim, da je tako delovanje minister mag. Klemenčič, ko je bil še predsednik KPK, imenoval sistemska korupcija.

Marko Bogataj, Medvode.

07. 9. 2017.