Zadeva: PROŠNJA ZA NUJNO PREDNOSTNO RAZSOJO

Spoštovano sodišče,

CIVILNA INICIATIVA NEZAKONITO IZBRISANIH PODJETIJ (v nadaljevanju CINIP), zastopa interese več deset tisočev državljanov Republike Slovenije, ki so kot fizične osebe po letu 1989 ustanavljali kapitalske gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o. in d.d.), po uveljavitvi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in po izbrisu družb proti njihovi volji, pa so jim upniki teh podjetij na osnovi ZFPPod rubili zasebno premoženje, ki je bilo ob ustanovitvi družb nedotakljivo.

Dejstvo je namreč, da NAČELO VARSTVA ZAUPANJA V PRAVO, kot eno od temeljnih načel pravne države posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo kakorkoli ali kadarkoli arbitrirano to je brez utemeljenega razloga, poslabšala. Prepričani smo, da mora to načelo veljati tudi v Sloveniji.

S sodnimi in izvršilnimi postopki so se prenašali dolgovi izbrisanih kapitalskih družb na fizične osebe, NE DA BI SE UGOTAVLJALA NJIHOVA ODGOVORNOST, NJIHOV NAKLEP ALI NJIHOVA KORIST.
Pri tem je prišlo do več kršitev človekovih pravic, predvsem pa:

1.PRAVICA DO POŠTENEGA SOJENJA. Izvršbe, ki so jih sodišča potrdila do kapitalskih družb, so po izbrisu le – teh bile preprosto prenesene (so se nadaljevale) na fizične osebe (družbenike ali delničarje), ki so jih upniki in sodišča proglasili za pravne naslednike izbrisane kapitalske družbe (kršenje 22 člena Ustave R.S.).

2.PRAVICA DO PRAVILNE IZROČITVE TOŽBE ALI IZVRŠBE. Sodišča so tožbe ali izvršbe pošiljala na naslove izbrisanih kapitalskih družb, ki že več let niso poslovale. Fizične osebe, ki so jih proglasili za pravne naslednike izbrisanih kapitalskih družb tako niso imele možnosti ugovora. Izvršbe ali sodbe so postale pravnomočne, rubežni postopki pa so se namesto do dolžnika, nadaljevali do fizične osebe, proglašene za pravnega naslednika izbrisane kapitalske družbe.

3. FIKCIJA, kot temelj prevzema obveznosti, oziroma odprava posega v  pridobljene pravice iz 155. člena Ustave R.S. Zakon o finančnem poslovanju podjetij je obveznosti izbrisanih kapitalskih družb prenesel na njihove ustanovitelje (fizične osebe) na osnovi pravnih fikcij iz 4. odstavka 27. člena spornega zakona. 


4.KRŠITEV ustavnega načela o usklajenosti pravnih aktov iz 153. člena Ustave R.S.

5. KRŠITEV varstva človekove osebnosti in dostojanstva iz 21. člena Ustave 


Prosimo vas, torej da prednostno razsodite v enem od večjega števila primerov, v katerih so se državljani Republike Slovenije obračali na vaše sodišče zaradi kršitve človekovih pravic pri prenosu dolgov izbrisanih kapitalskih družb na fizične osebe, ki so jih proglasili za pravne naslednike izbrisane družbe.

Vaša razsodba bo REFERENČNA razsodba, ki bo vladi Republike Slovenije in pravosodnim organom dala temelj za nadaljnje razsojanje v opisanih primerih. 


DODATNA OBRAZLOŽITEV


Pomembno je dejstvo, da je večina gospodarskih družb, ki so kasneje bile izbrisane, zašlo v težave zaradi tega, ker niso mogli izterjati plačil od dolžnikov, ki so po letu 1991 zaradi razpada trga Jugoslavije sprožili stečajne postopke ali postopke prisilne poravnave. Torej so izbrisana podjetja NAPREJ BILI UPNIKI, po izbrisih pa so se dolgovi kapitalskih gospodarskih družb – pretežno družb z »omejeno odgovornostjo« preprosto prenesli na fizične osebe in njihovo osebno, ter družinsko premoženje. 

Zahtevki upnikov (tožnikov), (ki so jih sodišča praviloma potrjevala), da fizične osebe prevzamejo dolgove izbrisane kapitalske družbe – brez da bi se ugotovila njihova osebna odgovornost in zloraba položaja (spregled pravne osebnosti), pomeni ODVZEM PRIDOBLJENIH PRAVIC, KAR JE NEDOPUSTNO PO 15 ČL. USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE. 
To je razvidno iz sledečih dejstev:

Ob sklenitvi družbene pogodbe in ob vpisu v sodni register pri Okrožnih sodiščih, je bilo IZRECNO ZAPISANO: NE ODGOVARJA, kar v skladu z takrat veljavnim ZGD pomeni, da DELNIČAR ALI DRUŽBENIK NE ODGOVARJA ZA DOLGOVE KAPITALSKE DRUŽBE. Torej so družbeniki ali delničarji z družbeno pogodbo in vpisom v sodni register sklenili PRAVNO RAZMERJE S PRAVNOMOČNO ODLOČBO DRŽAVNEGA ORGANA. Kršitev teh pravnih razmerij je nedopustno po 158 členu Ustave R.S.
S takšno klavzulo so fizične osebe PRIDOBILE PRAVICO »NEDOTAKLJIVOSTI OSEBNEGA PREMOŽENJA GLEDE NA MOREBITNE DOLGOVE DRUŽBE«
Uveljavitev tožbenih zahtevkov upnikov torej pomeni »ODVZEM PRIDOBLJENIH PRAVIC – Z VELJAVNOSTJO ZA NAZAJ«, kar je v nasprotju z 155 Členom Ustave R.S.


Prosimo torej, da Sodišče za človekove pravice pri pregledu navedene problematike upošteva sledeča dejstva: 

1.Dejstvo je, da smo državljani Republike Slovenije po letu 1989 lahko ustanavljali kapitalske družbe (d.o.o. in d.d.), v katere smo vlagali kapital (prihranke). Takratni Zakon o podjetjih in tudi kasnejši Zakon o gospodarskih družbah (in tudi sedanji ZGD), ločita gospodarske družbe od osebnih družb predvsem glede odgovornosti:
pri osebnih družbah (s.p., d.n.o. in k.d.) ni kapitala, zato družbeniki za dolgove družbe jamčijo z osebnim premoženjem.
Pri kapitalskih družbah (družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in delniška družba (d.d.) družbeniki vlagajo kapital, družba pa jamči za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, torej tudi z vloženim kapitalom.
Pri nobeni od gospodarskih družb ni bilo možnosti, da bi dolgovi gospodarske družbe prešli na družbenike, razen v primeru spregleda pravne osebnosti po ZGD.

Torej smo bili državljani Republike Slovenije ZAVEDENI, ko smo vlagali kapital v družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe in v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah menili, da naše osebno premoženje s tem ni ogroženo. V skladu z Ustavo Republike Slovenije smo zaupali v pravno državo in nismo predvidevali, da lahko neki zakon ZA NAZAJ spremeni razmerja med fizičnimi in pravnimi osebami, ki so sodelovale kot družbeniki ali poslovni partnerji pri poslovanju gospodarske družbe.

2.Dejstvo je, da družbeniki gospodarskih družb do leta 2002 nismo poznali izrazov »aktivni ali pasivni družbenik«. Poznal jih ni prejšnji Zakon o gospodarskih družbah in ne pozna jih aktualni Zakon o gospodarskih družbah. Ker teh izrazov (na njih pa temelji finančna odgovornost posameznika) ni bilo v ZGD, jih tudi družbeniki, v urejanju medsebojnih razmerij NISMO UPOŠTEVALI. Uvedba finančne odgovornosti posameznika na osnovi »aktivnega družabništva« v gospodarski družbi je torej:
poseg v sklenjena razmerja med fizičnimi in pravnimi osebami ZA NAZAJ
poseg v gospodarsko zakonodajo, ki pri pravdnih postopkih za ugotovitev finančne odgovornosti fizičnih oseb uporablja to izrazoslovje.
Sploh pa je aktivnost ali pasivnost na osnovi lastništva kapitalskega deleža v gospodarski družbi absurdna. Torej družbenik nikoli ne more biti (postati) aktiven zaradi lastništva kapitalskega deleža. Aktivnost in s tem odločanje mu lahko da zgolj delovno mesto ali pogodba z lastniki, oziroma upravo, kar pa ni v nikakršni povezavi z lastništvom deleža.
Temeljno načelo korporacijskega prava je, da poslovodstvo odgovarja za pravilnost poslovanja družbe ne pa delničarji in družbeniki. Omenjeni zakon ne predvideva nobene sankcije za poslovodstvo temveč le za družbenike in delničarje , ki pa nimajo vpliva na poslovanje. Takšna ureditev je posledica miselnosti iz socializma , ki je satanizirala lastnino. Tako poslovne odločitve sprejema uprava družbe, statusne odločitve pa lastniki družbe, (če seveda družbe niso pri tem zlorabili in se ob tem sami okoristili. 

3.Dejstvo je, da je ZFPPod bil ZAKON PRESENEČENJA in kot tak v nasprotju z načelom zaupanja v pravno državo. To ne velja le za družbenike kasneje izbrisanih družb, temveč tudi za poslance Državnega zbora in tudi za pravne strokovnjake. Pravne posledice zakona, ki bi morale biti temelj razprave v Državnem zboru, so bile PRIKRITE in se jim je 27. člen zakona izognil. ZFPPod v svojem 27. členu, ki govori o PRAVNIH POSLEDICAH IZBRISA, temelji na PRAVNI FIKCIJI:
4. odstavek 27. člena: » V primeru iz prvega odstavka tega člena se 
šteje, da so družbeniki, oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394 člena ZGD.« 
Ta pravna domneva torej predvideva:
da so se družbeniki (delničarji) sestali
da je na sestanku bil prisoten notar
da so se družbeniki (delničarji) odločili za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
da so se družbeniki (delničarji) odločili s svojim osebnim premoženjem poplačati vse obveznosti družbe do upnikov
da je notar takšno izjavo overovil
da je takšna izjava s sklepom o izbrisu bila vložena v sodni register

Na osnovi te pravne domneve, so se razvile druge fikcije in sicer:
fikcija, da so družbeniki (delničarji) družbe, ki je bila izbrisana proti njihovi volji, njeni pravni nasledniki
domneva, da so družbeniki (delničarji) izbrisane družbe dolžni plačati obveznosti družbe
domneva, da so družbeniki (delničarji) izbrisane družbe, solidarni dolžniki za obveznosti družbe
domneva , da lahko upniki izbrisane družbe na osnovi (fiktivnega) solidarnega jamstva terjajo poravnavo dolgov od katerega koli družbenika

4.Dejstvo je, da družbeniki izbrisanih družb NISO IMELI MOŽNOSTI PRITOŽB, in niso imeli možnosti dokazovanja svoje pasivnosti po sklepu Ustavnega sodišče št. U-I-135/00. To dejstvo je razvidno iz sledečega:
odločbe o začetku postopka izbrisa niso bile poslane družbenikom, temveč na sedež družbe. Ker so družbe bile v finančnih stiskah in celo niso več poslovale, v večini primerov na sedežu družbe družbenikov ni bilo
če so družbeniki iz sedeža družbe dobili odločbo, so mnogokrat predlagali stečaj ali so odločbi ugovarjali, vendar so bili takšni predlogi ali ugovori večinoma zavrnjeni
tudi odločbe o izbrisu družbe iz sodnega registra NISO bile poslane družbenikom, temveč na sedež družbe
dokazovanje pasivnosti je bilo možno le v pravdnem postopku. Če pa je bil proti družbi – dolžnici že pred izbrisom začet izvršilni postopek, se je po izbrisu zgolj nadaljeval proti »pravnemu nasledniku izbrisane družbe«, ki ga je izbral upnik iz spiska ustanoviteljev v sodnem registru. Ugovori niso bili možni in rubežniki so opravili svoj posel.

5.Dejstvo je, da so pobudniki spornega zakona bile banke, zavarovalnice in veliki (prejšnji družbeni) sistemi, ki so s takšnim zakonom želeli sankcionirati svoje nevestno poslovanje. Ker niso znale oceniti bonitete svojega kupca, kreditojemalca ali naročnika, so potem izposlovale »zakon povprečenja«, po katerem se je izbrisala množica gospodarskih družb (več kot 17.000), dolgovi teh družb pa so se preprosto prenesli na ustanovitelje. Pobudnikom tega zakona se je zdelo preveč zapleteno uporabiti zakonit način »spregleda pravne osebnosti«, zato so uporabile »princip povprečenja« - izbrišimo vse in vsi naj plačajo, med njimi je zagotovo tudi nekaj krivih.

CINIP nima natančnega podatka o številu slovenskih državljanov, ki jih je prizadel Zakon o finančnem poslovanju podjetij, imamo pa podatke, da je PROTI VOLJI DRUŽBENIKOV bilo izbrisanih preko 17.000 gospodarskih družb. Ocenjujemo torej, da je finančno močno prizadetih najmanj 40.000 fizičnih oseb ali družin (če upoštevamo, da nekatere družbe niso imele dolgov, druge pa so imele več kot enega družbenika). Neetično je šteti zdravstvene posledice dejstva, da so se dolgovi gospodarskih družb z veljavnostjo za nazaj prenesli na družbenike družb z omejeno odgovornostjo. CINIP pozna nekaj primerov samomorov, veliko zarubljenih družinskih hiš in stanovanj, še več trajno blokiranih osebnih transakcijskih računov in ogromno zdravstvenih težav (sladkornih bolezni, infarktov, kapi), ki so kot posledica nepredvidenih finančnih bremen prizadeli družbenike izbrisanih gospodarskih družb. Kako neselektivni so bili ti izbrisi, kaže dejstvo, da so (po ugotovitvi dr. Šime Ivanjka) slovenska sodišča v ENEM SAMEM DNEVU izbrisala preko 500 gospodarskih družb.

6.Dejstvo je, da so mnogi upniki zlorabljali svoj položaj, ki jim ga je dal ZFPPod in svojo moč, ki so jo dobili proti finančno zlomljenim »pravnim naslednikom izbrisane družbe«. Mnogi primeri kršitev in zlorab so evidentirani.


Družbeniki izbrisanih kapitalskih družb poudarjajo, da je materialno pravno zmotno stališče upnikov in sodišč v Republiki Sloveniji, da fizične osebe kot družbeniki ali delničarji odgovarjajo za obveznosti izbrisane kapitalske družbe. 

Skladno z načelom ločenosti kapitalske družbe (v konkretnem primeru d.d. ali d.o.o.) od kapitala ustanoviteljev te kapitalske družbe, toženec nikakor ne more biti odgovoren za obveznosti izbrisane kapitalske družbe. 

Republika Slovenija je s 1.5.2004 stopila v pravni red EU. Ko je Ustavno sodišče RS odločalo o ustavnosti Zakona o finančnem poslovanju podjetij z odločbo opr. št. U- I - 135/00 z dne 9.10.2002, pri svoji odločitvi določb tega zakona ni presojalo z aspekta prava Evropske skupnosti. Pravna pravila Evropske skupnosti so v Republiki Sloveniji neposredno uporabljiva skladno z določbo 8. čl. Ustave RS. Pravni red EU velja tudi za nazaj. Ob tem je pripomniti, da so tudi določila ZFPPod vzpostavljala odgovornost družbenikov izbrisanih družba za nazaj. 

Pravo Evropske skupnosti takšnih posledic, kot jih predvideva ZFPPod - odgovornost družbenikov za terjatve izbrisane družbe - ne predvideva. Takšne povezanosti med kapitalsko družbo in odgovornostjo družabnikov, kot velja v našem pravnem sistemu na podlagi določil ZFPPod, v pravu Evropske Unije ni zaslediti. 

Pravo Evropske Unije namreč dosledno razlikuje med premoženjem kapitalske družbe in premoženjem njenih ustanoviteljev. Bistvo ustanovitve gospodarske družbe je ravno v tem, da se premoženje gospodarske družbe loči od premoženja njenih ustanoviteljev in da slednji za obveznosti gospodarske družbe ne odgovarjajo. 

Takšen princip je uveljavljen tudi v Zakonu o gospodarskih družbah, kolikor se njegove določbe nanašajo na d.d. in d.o.o.. Določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij, ki predvidevajo osebno odgovornost družabnikov za dolgove izbrisane kapitalske družbe po njenem izbrisu s stališča evropskega prava ni mogoče uporabiti. Skladno z doktrino lojalne razlage ( glej primer odločitve Sodišča Evropske skupnosti »Von Colson and Kamann 14/83) oziroma razlage pravnih določb članic EU je potrebno vse predpise članic Evropske skupnosti razlagati primarno v luči in duhu prava EU.

Eno izmed temeljnih načel prave Evropske skupnosti je načelo legitimnih pričakovanj. Pravilo o tem, da naj bi družbeniki izbrisane kapitalske družbe odgovarjali za obveznosti izbrisane kapitalske družbe po določbah ZFPPod, je v nasprotju z navedenim načelom. Ustanovitelji kasneje izbrisane gospodarske družbe so namreč v času, ko so takšno družbo ustanovili, vstopali v družbo upoštevajoč tveganja, ki so ga lahko ob ustanovitvi družbe pričakovali in upoštevajoč v trenutku ustanovitve družbe veljavne predpise. 

Konkretno, ob ustanavljanju kapitalskih družb po letu 1989, v Republik Sloveniji ni obstajal predpis, ki bi predpisoval osebno odgovornost družabnikov za obveznosti kapitalske družbe, kot je družba z omejeno odgovornostjo in delniška družba. Tako družbeniki ali delničarji v nobenem primeru niso mogli niti pričakovati, da bodo osebno odgovorni za obveznosti izbrisane družbe. V najslabšem primeru (npr. v primeru stečaja družbe) bi izgubil svoj vložek v družbo. To so bila legitimna pričakovanja toženca ob ustanovitvi družbe. 

Pravila ZFPPod na katere se v svojih izvajanjih sklicuje upniki in ki jih sodišča v Sloveniji upoštevajo, so v nasprotju z načelom legitimnih pričakovanj, v nasprotju z pravico do ustanavljanja kapitalskih družb iz 43 – 48 čl. Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ravno tako so v nasprotju z Drugo direktivo sveta 77/91/EGS z dne 13.12.1976 in Dvanajsto direktivo sveta 89/667/EGS z dne 21.12.1989. 

Povedano drugače, po vstopu RS v Evropsko unijo je uporaba določil ZFPPod, ki jih uporabljajo upniki in sodišča v Republiki Sloveniji nesprejemljiva, upoštevajoč temeljne principe prava EU in mednarodnih aktov, ki jih je akceptirala RS.

Razlaga kratic:
ZFPPod = Zakon o finančnem poslovanju podjetij 
ZGD = Zakon o gospodarskih družbah

V vednost:
* Predsednik države Republike Slovenije, Dr. Danilo Tuerk
* Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, Dr. Pavle Gantar
* Predsednik vlade Republike Slovenije, Borut Pahor
* Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, Blaž Kavčič
* Predsedniki strank v Državnem zboru Republike Slovenije
* Varuhinja človekovih pravic
* dr. Verica TRSTENJAKAdvocate General
The Court of Justice of the European Communities
Cour de justice des Communautés européennes
*Poslanci Republike Slovenije v Evropskem parlamentu:
- Mihael Brejc
- Mojca DRČAR MURKO
-Romana JORDAN CIZELJ
- Aurelio JURI
- Jelko KACIN
- Ljudmila NOVAK
- Alojz PETERLE


Spoštovano sodišče,

To pismo končujemo s prošnjo, da po preučitvi naše obrazložitve čim prej (prednostno) razsodite v enem od primerov, ki so jih vložili družbeniki (delničarji) izbrisanih kapitalskih družb iz Republike Slovenije. Na osnovi nezakonitih prenosov dolgov izbrisanih kapitalskih družb na fizične osebe se v Sloveniji dnevno dogajajo rubeži družinskih hiš, stanovanj in zasebnega premičnega premoženja. Mnogo ljudi je zaradi te situacije že storilo samomore, večina prizadetih pa ima zaradi opisane situacije resne in trajne zdravstvene težave. 
Pismo, ki ga naslavljamo na vas, smo posredovali tudi vsem pristojnim institucijam v Republiki Sloveniji, saj ne želimo, da bi se posredovanja na ravni EU dogajala brez vednosti tistih, ki so v Sloveniji za nastalo situacijo odgovorni.


S spoštovanjem,

Civilna iniciativa nezakonito izbrisanih podjetij

Predsednik ustanovnega odbora Dušan Švara

Namestnica predsednika Silva Lukač

Član predsedstva Anton Kastelic

Pooblaščenci:
- Bojan Šušterič
- Božo Kobal
- Boris Remškar

Podatki za kontakt: 
Tel: 041/900 821, 031/519 241
Email: bsusteric@volja.net