Spoštovani!

Najprej bi se rad zahvalil Varuhinji človekovih pravic gospe Vlasti Nussdorfer in njenim sodelavkam za uresničitev njenega predloga, da se srečamo v Celju, kjer smo ji lahko pokazali tudi največje ekološke probleme celjske kotline. Prav tako bi se rad zahvalil direktorici ZZV Celje gospe Štorman, ki je bila takoj pripravljena gostiti srečanje – okroglo mizo na temo ogroženosti okolja v Celju in okolici. Zahvaliti pa se moram v svojem imenu in imenu predstavnikov Civilnih iniciativ Celja tudi vsem znanstvenikom in znanstvenici dr. Ribarič Lasnikovi, ki so bili pripravljeni sodelovati s svojimi prispevki na tej okrogli mizi. Pozdravljam tudi vse povabljene goste in ostale prisotne. Na najkrajši možni način bom predstavil sintezo podatkov iz znanstvenih študij in analiz.

1. V celjski kotlini je po nam dostopnim uradnih analizah, analizah IOP in analizah deževnih oborin močno onesnažen zrak s težkimi kovinami ter kontaminiranimi prašnimi delci PM 10 in PM 2,5. 243 kg/dan PM10 iz industrije, 80 kg/dan iz prometa in še 200 kg/dan pozimi iz kurišč, povzroča ( z vsemi ostalimi prisotnimi strupi v zraku) hudo ogrožanje zdravja prebivalstva.

2. Analiziran podstrešni prah dokazuje 100 krat višje vrednosti kadmija in 50 krat višje vrednosti ostalih polutantov, kot je stanje na neonesnaženih področjih Slovenije. Poleti je zrak onesnažen tudi z ozonom, ki ga dodatno povzroča veliko število bencinskih servisov lociranih na zelo ozkem področju Mariborske ceste in obvoznice vzhod – zahod.

3. Delovanje industrijskih obratov skozi zgodovino, predvsem Cinkarne Celje, je povzročilo 7000 ha prekomerno onesnažene zemlje od tega 2800 ha obdelovalne zemlje. Stanje se v zadnjih letih slabša, saj je bilo pred dvajsetimi leti v raziskavi dr. Lobnika 6000 ha prekomerno onesnažene zemlje, od tega 2000 ha obdelovalne. Področje stare Cinkarne neposredno zraven centra Celja je najbolj onesnaženo področje v Sloveniji in med žalostnimi svetovnimi rekorderji, saj nikjer na svetu niso sredi urbanega področja izmerili 593 mg/kg kadmija, poleg vseh ostalih strupov v naravnem okolju. S prašenjem in skrajno neustreznimi ter nestrokovnimi posegi na tem področju razširjajo onesnaženo prašenje v okolje. Z barbarskim dejanjem, navozom te izredno zastrupljene zemlje in gradbenih odpadkov s področja stare Cinkarne na travnik zraven hiš, na prvovrstno kmetijsko zemljišče pa so za stoletja zastrupili in ogrozili naravo in pomembne podzemne vire vode. S strani kriminalistov so ugotovljeni celo odvrženi dokumenti Cinkarne Celje (naročilnice in dobavnice Cinkarne), poleg vseh ostalih dejstev, ki dokazujejo, da so ti gradbeni odpadki in ostali strupeni odpadki iz proizvodnje stare Cinkarne Celje. Okoljska inšpekcija v Celju, kljub analizi štirih vzorcev na različnih lokacijah na tej črni deponiji v Bukovžlaku, ki jo je opravil IOP dr. Cvetke Ribarič Lasnik, sodne izvedenke na področju okolje varstva in pričanju prebivalcev, TRDI, da se to ni zgodilo!!! Če verjamete ali ne ???

5. Odprta odlagalna polja Cinkarne Celje na deponiji sadre Za Travnikom so vir kontaminiranega rakotvornega prašenja, saj je kar 55,2% prašnih delcev te sadre pod PM 5. Z analizami rdečih deževnih oborin, kar dež izpira iz ozračja in kar ljudje dihamo v Celju, Bukovžlaku, na Brezjem in pet kilometrov iz Celja na Ljubečni in Marija Dobju smo dokazali prisotnost kadmija in arzena kot izjemno rakotvornih elementov, poleg ostalih strupenih težkih kovin in titana, ki ga v naravi sicer ni v tako ekstremnih količinah.

6. Analiza vzorcev zemlje in vrtnin, ki jo je opravilo MKO, je dokazala, da ljudje v 21. stoletju ob vseh znanstvenih spoznanjih o škodljivosti vseh teh strupov prehranjujejo sebe in svoje otroke s pridelki polnimi kadmija, arzena, niklja, cinka, bakra, kroma, titana in celo talija, ki je strup za podgane. Vsaka pridelava vrtnin na najbolj onesnaženih tleh predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Tudi trava za krmo živali ni primerna, saj se prenašata predvsem kadmij in cink v prehransko verigo.Del stroke in politike z drugačnimi izjavami in podcenjevanjem problema neetično zavaja prebivalstvo.

7. Obveščam vas, da s 5 000 tonami blata iz komunalne čistilne naprave »sežgejo« v sežigalnici komunalnih odpadkov tudi najmanj 50kg arzena, 20 kg kadmija, 10 kg živega srebra, 1,5 kg talija in bi bilo potrebno nemudoma ustaviti sežiganje tega visoko kontaminiranega blata, da se prepreči dodatna tveganja za zdravje ljudi. V neprevetreno in izjemno degradirano okolje so izgradili še sežigalnico komunalnih odpadkov in blata, ki z emisijami vseh strupov v okolje dodatno ogroža ljudi. Kompost iz bioloških odpadkov v Centru za ravnanje z odpadki vsebuje tako veliko kadmija, da ga odlagajo na deponijo.

8. V skladu z uredbo o kemijskem stanju površinskih voda je stanje površinskih voda Hudinje in Voglajne slabo, saj so analizirane previsoke vsebnosti težkih kovin Zn, Cd, Cu, Cr in Ni. Presežene so tudi mejne vrednosti za sulfate, mineralna olja in Bor. Tudi v Savinji pri Medlogu so glede na ostale slovenske reke višje vrednosti nitratov, amonija, mineralnih olj in tetrakloretena.

9. Podzemne vode so zelo onesnažene. Od 11 merilnih mest znotraj vodnega telesa Savinjska kotlina, so na 6. mestih izmerjene koncentracije nitratov, ki so presegale standarde kakovosti. Poleg visokih vrednosti nitratov so bile tam določene močno povišane vsebnosti metolaklora, terbutilazina, desetil-terbutilazina, in tetrakloretenoma. Na treh merilnih mestih je tudi atrazin presegel standarde kakovosti. Prebivalce celjske kotline »rešuje«, da imamo pitno vodo iz zajetja Frankolovo in Vitanje, ki pa sta ob vsakem večjem deževju kalna in potem mešajo večje količine vode iz kvalitetno mnogo slabšega Medloškega področja. Takrat vsaj opozorijo, da nosečnice in dojenčki ne smejo v nobenem primeru piti vode iz vodovoda in pripravljati hrane s to vodo. Na okrogli mizi toksikološkega društva pa smo izvedeli še podatek, da smo do leta 2004 pili pitno vodo »obogateno« s kadmijem. Če verjamete ali ne ???

10. Analiza podtalnice v vodnjaku v Gajih januarja 2009 je dokazala hudo onesnaženje s strupi ter kloridi in temperaturo 20,7 stopinj Celzija, zaradi kemičnega procesa v podzemlju. Bila je označena kot neprimerna za pranje avtomobilov. Voda odvzeta v vodnjaku v vasi Brezje pa je imela vonj po žveplovih spojinah in je bila polna vseh strupov - pred desetimi leti pa je bila še pitna.

Torej, deležni smo kontinuiranega onesnaženja zraka, tal, hrane, podtalnice, podzemnih in površinskih vod.

Navajamo Direktivo 2004/107/ES z dne 15.12. 2004 točka 3. « Znanstveni dokazi kažejo, da so arzen, kadmij, nikelj in nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki človeku genotoksične rakotvorne snovi in, da ni mogoče določiti praga, pod katerim te snovi ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Na zdravje ljudi in okolje vplivajo s koncentracijami v zunanjem zraku ter z usedanjem……« Vsa ta onesnaženja povzročajo več kot 50%večje obolevanje na dihalih in bolezni dihal so v vseh starostnih strukturah najpogostejši razlog za obisk pri zdravniku. Zagotovo ne zaradi planinskega zraka, ki bi ga naj dihali. V Upravni enoti Celje je 20% večje tveganje za nastanek srčno žilnih bolezni in 10% večja umrljivost od SLO povprečja. V UE Celje je bilo v letih 1998- 2007 6,77 % večje obolevanje za raznimi vrstami raka, saj zbolelo 344 ljudi več na 100 000 prebvalcev kot je SLO povprečje. Pojavnost raka je v UE Celje vsa leta večja od SLO povprečja. Rak, kot bolezen, je na prvem mestu kot razlog za smrt v starostni strukturi od 20-44 let in od 45-64 let in na drugem mestu po 64. letu. V regiji Celje niso srčno žilne bolezni na prvem mestu kot razlog za umrljivost, kot bi naj bilo drugje po Sloveniji in rak ni samo bolezen starih ljudi, kot so nas prepričevali. Če bi bilo manjše onesnaževanje okolja s prašnimi delci PM 10 in še manjšimi delci PM 2,5 bi bilo v Celju 76,7 ljudi manj mrtvih na 100 000 prebivalcev - NA LETO!!! Raziskava je pokazala, da v UE Celje manj ljudi kadi kot je povprečje SLO in, da se več rekreirajo enkrat na teden, kot je povprečeje SLO. Prav tako je dejstvo, da je odsotnost z dela- podatek za leto 2010 - zaradi boleznin tudi do skoraj 50% višja od SLO povprečja.

Nujni ukrepi za izboljšanje stanja:

Nemudoma je potrebno preprečiti vse vire kontaminiranja zraka, ki vsakodnevno, čeprav z manjšimi dozami ogrožajo zdravje ljudi. Potrebno je takoj prepovedati gojenje in uživanje vseh vrtnin na dokazano najbolj ogroženi zemlji. Predvsem je potrebno zaščititi otroke in mladostnike, in doječe matere, kot najranljivejšo populacijo. Potrebno je upoštevati stroko pri sanaciji kontaminiranih področij in ozavestiti ljudi, kako se morajo prilagoditi in vesti v tako onesnaženem okolju. Potrebno je preprečiti sežiganje blata iz komunalne čistilne naprave, ki je koncentrat vseh strupov iz okolja.

Zaradi vseh teh uradnih podatkov obtožujemo lokalno oblast in državo Slovenijo, ker taji hude ekološke probleme celjske kotline in, da nič ali premalo naredi za zaščito zdravja prebivalstva in naravnega okolja. Analize, ki smo jih naročili in plačali sami, vzorcev tal, deževnih oborin, praha z okenskih polic in lesenih podpornikov, podtalnice in krvi ljudi pa so nesporno dokazale ogrožanje zdravja prebivalstva in uničevanje okolja.

Zato zahtevamo, da se po dolgem času obljub, vse od leta 2008, ko smo se sistematično lotili preučevanja vseh študij in dokazovanja dejanskega stanja v našem okolju, sprejme Odlok ali Zakon o ekološki sanaciji Celjske kotline in, da se zaščiti zdravje prebivalstva in naravo, pred nebrzdanim interesom kapitala. To smo dolžni našim zanamcem!

Boris Šuštar - Civilne iniciative Celja Celje, 12.6.2013

1. V Celjski kotlini, posebej v mestu Celje in nekaterih okoliških naseljih gre za dolgoletno, vztrajno kršenje pravice do zdravega življenjskega okolja, ki je zagotovljena z 72.členom Ustave RS.

2. Stanje spremljam skozi več let. Zato lahko zagovarjam trditev, da ne gre za pojem nezdravega okolja, ampak za kemično strupeno okolje, ki je gosto poseljeno. Celje je zastrupljeno mesto in zastrupljevanje se nezmanjšano nadaljuje. Ni nobenih ukrepov za odpravo strupov v tleh, v zraku in vodah: težke kovine, predvsem kadmij in druge, tudi plinasti izpusti – žveplov dioksid, žveplovodik, itd., vse dokazano z večkratnimi analizami, ki kažejo prekoračitve predpisanih koncentracij. Znano je, da se zastrupitve ne kažejo od danes na jutri, ampak so rezultat večletnega bivanja v takem okolju. Nekatere težke kovine se tudi slabo izplavljajo iz telesa in se nalagajo v njem. Tako v kemijski stroki velja tudi, da je za določene kovine , npr. kadmij, vsakršna prisotnost skozi določeno obdobje zdravju nevarna.

3. Zdravstvena statistika je nedvoumna: obolelost in obolevnost prebivalstva je izrazito nad povprečjem Slovenije. Bolezni so težke (rak, bolezni ledvic, pljuč,idr.) in pomenijo težko življenjsko situacijo bolnikov in njihovih družin in svojcev, izpad delovne sile in visoke stroške države in bolnikov ter družin za zdravljenja.

4. Da gre resnično za alarmantno stanje pove Mnenje Inštituta za varovanje zdravja o Celjski kotlini iz marca 2012 (!). V njem je tudi ukrep: » prepoved pridelave in uživanja lokalno pridelanih vrtnin«. Ali je v Sloveniji še kakšno mesto, morda celo v Evropi s tako prepovedjo? Ali ni to prvovrsten dokaz za kaznivo in hudo kršenje 72.člena Ustave RS?

5. Želim opozoriti še na en problem, ki botruje vztrajnosti tega stanja. Dolgoletna neodgovornost mestne občine oz. odgovornih organov (župan, mestni svet), ki ignorira stanje in zanika zastrupljenost mesta, kljub nedvoumnim analizam in mnenjem strokovnih ustanov in strokovnjakov. Tudi vlade so se doslej obnašale neodgovorno.

6. In ne nazadnje: problem odpovedi etike določenih strokovnjakov na odgovornih položajih, ki bi se morali že pred več leti izpostaviti v prid odpravi stanja, potem, ko so ugotovili prekoračitve ali pa preučili analize drugih. Predlagam, da varuh pripomore k temu, da se stroka v določenih primerih ne bo smela postavljati v nevtralen položaj, če ugotovi za človeka škodljive posledice, ampak je dolžna na njih opozarjati do odprave vzrokov. Pojem etične dolžnosti je pri nas zanemarjen!

Spoštovani!

• Boris Šuštar, Civilne iniciative Celje

• mag. Tomaž Ogrin, naravovarstvenik, kemik in raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan, Ljubljana

• dr. Cvetka Ribarič Lesnik, Inštitut za okolje in prostor iz Celja

• dr. Peter Otorepec, Inštitut za varovanje zdravja RS

• prof. dr. Domen Leštan, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

• dr. Marta Ciraj, sekretarka na Ministrstvu za zdravje

• predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Namen srečanja je oblikovanje sklepov, ki bodo vsebovali predloge oziroma aktivnosti za rešitev problematike.

Vljudno vabljeni!

mag. Kornelija Marzel namestnica varuhinje človekovih pravic

Številka: 7.0 - 1 / 2013 - 102 - TO
Datum: 06.06.2013