Voščine lahko topimo na različne načine in z različno opremo. Najbolj enostavno, za manjša čebelarstva, je topljenje v sončnih topilnikih. Voščine lahko topimo v vodi tako, da jih damo v žakelj in ga potopimo v vročo, mehko vodo in obtežimo. Posoda ne sme biti iz železa, bakra ali cinka. Vosek in pene nato pobiramo z vrha vode. Uporabimo lahko tudi sokovnik ali kupimo namenski uparjalnik. Največji izkoristek dosežemo pri topljenju voščin v vroči vodi in stiskanju s stiskalnico pod visokim pritiskom, ki je tudi najhitrejši postopek (Auguštin 2010). Nakup stiskalnice je velik strošek, zato je ta način primeren le za največja čebelarstva.
Za izračun ekonomičnosti smo uporabili namenski parni topilnik, pravokotne oblike iz nerjaveče pločevine, slovenskega proizvajalca. Sestavljen je iz zunanje posode, dimenzije 41cm*61cm*85cm. V posodo vstavimo ločljivi podstavek, na katerega damo košaro iz perforirane pločevine, v katero zložimo sate kar skupaj s satniki ali pa voščene pokrovčke in ostale voščine. V posodo nalijemo vodo do višine ločljivega podstavka (oz. v drugih izvedbah po navodilih proizvajalca). V košaro je možno zložiti 20 AŽ satnikov s satjem ali pa okoli 20 kg voščenih pokrovčkov, ki smo jih po točenju medu odcedili, sprali pa ne. Vodo v posodi segrevamo do vrelišča in pustimo, da vre ves čas topljenja. Nivo vode večkrat preverimo, saj lahko vosek in voščine brez pare zagorijo, ali pa prismodimo zunanjo posodo. Vosek v voščinah prehaja v tekoče stanje, iz perforirane košare kaplja na ločljivi podstavek, iz podstavka pa skozi tulec v tankem curku teče v nastavljeno vedro. V vedro nalijemo nekaj cm vroče vode, tik preden pričakujemo curljanje voska, da se ta ne prime na dno vedra. Nečistoče se nabirajo na spodnji stani toplega, tekočega voska. Vosek je lažji od vode in je v njej netopen, zato plava na vrhu. Celoten cikel z nalaganjem v košaro, kuhanjem voščin v pari in nato čiščenjem košare, traja približno dve uri.  Prvi cikel traja nekaj več, saj mora hladna voda zavreti, zato je priporočljivo, da v enem dnevu opravite čim več ciklov. Za kuhanje voščin si rezervirajte hladne zimske ali pa deževne dni, ko čebele ne izletavajo, drugače množično priletijo in se utapljajo v vosku.
Za izračun ekonomičnosti smo opravili šest ciklov prekuhavanja odcejenih voščenih pokrovčkov in le dva cikla satja s satniki, ker smo ostalo staro satje pretopili takoj po odvzemu iz panjev.Za izračun porabljenega časa smo uporabili samo eno uro na cikel, saj čas, ko vosek curlja v posodo lahko porabiš za kakšno drugo opravilo, npr. izdelavo satnikov, dodali pa smo še 2h pripravljalno-zaključnega časa. V šestih ciklih kuhanja skupno 115,1 kg precejenih pokrovčkov smo dobili 25,9 kg voska brez nečistoč, ki se ga lahko proda po 6 eur/kg
Izračun ekonomičnosti za vosek iz voščenih pokrovčkov:

• Porabljen čas   8 *7uer/h      = 56uer
• Porabljen plin 9,1kg               =  17,9eur
• Amortizacija 10%  plina         = 1,8eur
• Skupaj stroški                          = 75,8 eur

 Vrednost produkcije:
25,9 kg*6 eur/kg                 =      155,4 eur
 
e = vrednost produkcije / skupni stroški =155,4 eur / 75,8 eur = 2,05
Poslovanje je ekonomično, kadar je vrednost e večja od 1. V našem primeru je vrednost e = 2,05, zato lahko trdimo, da je predelava voska iz voščenih pokrovčkov ekonomsko upravičena.
 
Izračun ekonomičnosti za vosek iz starega satja:
 
V dveh ciklih smo iz štiridesetih starih satov pridobili 2,7 kg voska. Za vsak cikel priznamo eno uro dela in prištejemo 1 uro pripravljalno zaključnega časa.
 
 

• Porabljen čas 3 *7uer/h = 21 uer
• Porabljen plin 2kg             =  4 eur
• Amortizacija 10%  plina   = 0,4 eur
• Skupaj stroški                     = 25,4eur

 Vrednost produkcije:
2,7 kg*6 eur/kg                 =      16,2eur
 
e = vrednost produkcije / skupni stroški =16,2 eur / 25,4 eur = 0,64
e  v tem primeru ne dosega vednosti 1, zato trdimo, da pridobivanje voska iz starega satja pod opisanimi pogoji dela ni ekonomično. Če k temu dodamo še dejstvo, da je vosek iz starih satov manj primeren za izdelavo novih satnic, je smiselnost pridobivanja voska iz starega satja vprašljiva. Prag ekonomičnosti bi bilo mogoče doseči, če bi v tem procesu ostalo nekaj uporabnih satnikov, vendar jih je potrebno še dodatno prekuhati v lugu. Vosek iz starih satov raje uporabimo za izdelavo sveč, ki so v primerjavi s parafinskimi okolju bolj prijazne in pri gorenju prijetno dišijo.
Pri delu ne smemo pozabiti na varnost, ker so opekline z voskom zelo hude, saj se vroč vosek prilepi na kožo in povzroči globinske opekline. Dobro je, da poleg zaščitne obleke uporabimo še gumiran ali usnjen predpasnik. Pri roki moramo imeti vodo, v zaprtem prostoru pa obvezno gasilni aparat.
 
Viri: Auguštin, V. 2010.Pridelava in predelava voska, Čebelarska zveza Slovenije

Boštjan Kojek