Sodobniki Antona Janše postavljajo začetke delanja narejencev v osemnajsto stoletje, vendar pa Janša v svoji knjigi Popolni nauk o čebelarstvu navaja, da so gorenjski čebelarji že dolgo pred tem časom delali narejence, njihovo znanje se je ustno prenašalo, bolj pa so cenili naravne roje. V omenjeni knjigi si lahko preberemo nazorne opise sedmih različnih načinov delanja narejencev, ki praktično veljajo še danes. Ko smo na konferenci Coloss, letos na Lukovici, predstavili kranjiča in janševo metodo narejanja družin z dodajanjem oprašene matice, znanstveniki niso mogli verjeti, da so naši čebelarji v tistem času že imeli takšno znanje.
Tudi danes cenimo roje, ki nastanejo po naravni poti, vemo, da je njihov razvoj bliskovit in da prekašajo narejence, vendar kakor radi pravimo, roj na veji še ni roj v panju.  V sodobnem čebelarstvu so roji zaradi gospodarskih in praktičnih vzrokov nezaželeni, zato čebelarji s pravilno tehnologijo čebelarjenja zaviramo pojav rojilnega razpoloženja. Ta pojav obvladujemo tako, da matici ves čas dajemo na voljo dovolj prostora za zaleganje in sočasno razširjamo gnezdo. Preprečevanje rojenja je bolj zahtevno in potrebno v prostorsko omejenih AŽ panjih. Dolgo uveljavljena metoda prevešanja satov (sate z zalego smo prestavili iz plodišča v medišče), s katero smo zagotovili matici v plodišču več prostora za zaleganje in s tem zavirali nastanek rojilnega razpoloženja ima več slabosti. Pridobivanje medu iz večkrat zaleženih satov ni higiensko, ob zalegi je navadno še venec predelane jesenske krme, ki predstavlja tveganje za kvaliteto medu, satje, ki je bilo tretirano s kemičnimi sredstvi za zatiranje varoj, ni primerno za pridobivanje medu,…. Rojilnega razpoloženja s prevešanjem ne ustavimo dokončno, ampak ga samo preložimo v kasnejši čas. Kdor želi tudi v AŽ panjih pridelovati kakovosten med brez prevešanja, ima na voljo narejanje mladih in rezervnih družin.
Narejence najlažje naredimo tako, da močni gospodarski družini odvzamemo sat ali dva z zalego in čebelami. V satih odvzetih za narejence, naj bo tudi nekaj mlade zalege, zaradi boljše starostne strukture čebel.  Ob zalego dodamo še dva sata s hrano in satnico. Aprila ob burnem razvoju družine je dovolj en sat z zalego, maja dva sata z zalego, 2-3 satnice in sat s hrano, junija tri sate z zalego in dve satnici in sat s hrano, julija pa že štiri sate z zalego in sat s hrano. Narejencu po devetih dnevih potrgamo zasilne matičnike in vstavimo zrel kakovosten matičnik ob zaprto zalego. Odbran pokrit matičnik ovijemo z alufolijo. Tako zaščiten matičnik čebele ne morejo pregristi. Nazaščiten pustimo le del matičnika, ki ga matica pregrize, da se osvobodi. Matičnike pridobimo iz pazljivo izbrane čebelje družine, ki mora biti mirna, nerojiva, številčno najmočnejša in dobra medarica. Namesto matičnika lahko dodamo tudi oprašeno ali neoprašeno matico.  Neoprašeno dodamo v matičnici šele po devetih dneh, pred tem pa podremo vse zasilne matičnike. Oprašeno matico dodamo že v prvih urah po pripravljanju narejenca. Pozneje v poletju ne delamo več narejencev z matičniki, ampak samo z oprašeno matico. Priporočljivo je, da narejenca prepeljemo na drugo lokacijo oddaljeno vsaj tri kilometre, da se pašne čebele ne vrnejo v družino, kjer smo odvzeli sate z zalego in čebelami. Če takšnega prostora nimamo in pustimo narejence na istem stojišču, dodamo nekaj več čebel. Priporočljivo je, da postavimo narejenca za en dan v hladen prostor in ga šele naslednji večer postavimo v čebelnjak. Na prazno mesto v panju, kjer smo odvzeli sate z zalego vstavimo satnice za gradjo. S tem zaposlimo mlade čebele, jih pomaknemo od rojilnega razpoloženja in hkrati obnavljamo fond novega satja.
Iz gospodarske družine smo z odvzemom pokrite zalege odstranili nekaj varoj. Ko se bo v narejencu vas zalega izlegla, varoja ne bo več zaščitena v pokriti celici, ampak bo na čebelah. Takrat je čas za pršenje po satih s pripravki, ki jih predpiše veterinar. Večer pred pršenjem narejence nakrmimo z nekaj decilitri sladkorne raztopine. Tako smo dobili narejence, ki so praktično neobremenjeni z varojo. Kljub temu spremljamo naraven odpad varoj na kontrolnem vložku, ker obstaja možnost reinvazije iz okoliških družin.
Tako pridobljene mlade družine se bodo do jeseni lepo razvile in bodo drugo leto dobre gospodarske družine. Če pa imamo dovolj čebeljih družin in ne želimo širiti obsega čebelarstva, lahko mlade družine prodamo in s tem ustvarimo dodaten dohodek iz čebelarstva. Glede na to, kam prodamo čebele moramo ločiti pojma trgovanje in promet s čebelami.
Trgovanje

• premik na drugo lokacijo ali prodaja čebel, čebeljih družin ali matic med  državami EU oz. uvoz iz tretjih držav;
• imetnik čebel si mora pridobiti certifikat – veterinarsko spričevalo, ki ga izda območni uradni veterinar MKGP UVHVVR

Promet

• premik na drugo lokacijo ali prodaja čebel, čebeljih družin ali matic znotraj države Republike Slovenije;
• imetnik čebel si mora pridobiti potrdilo pristojnega veterinarja VF NVI

Natančna navodila kaj mora čebelar storiti pri trgovanju ali prometu s čebelami so dosegljiva na spletni strani VF NVI http://www.vf.uni-lj.si/si/zdravstveno-varstvo-cebel/
 
V obdobju trajanja nevarnosti okužbe s hruševim ožigom je treba o načrtovanem premeščanju čebel še pred premestitvijo obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin/karantenski_skodljivi_organizmi/posebno_nadzorovani_organizmi/hrusev_ozig/