Članek
Objavljeno May 07, 2024
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v majski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate >>> TUKAJ
V številki glasila lahko preberete o:
Monika Kozar in Lucija Žvokelj: TROPILELA (Tropilaelaps mercedesae), invazivna vrsta na pragu Evrope
Širjenje tujerodnih vrst na področja, kjer jih prej nismo ugotavljali, povzroča težave tudi v čebelarstvu. Zajedavske vrste pršic so velika grožnja medonosnim vrstam čebel. Vsem poznana varoja (Varroa destructor) je že desetletja eden glavnih vzrokov za izgube čebeljih družin pri nas in po svetu. Globalizacija, mednarodni promet in podnebne spremembe so dejavniki, ki omogočijo in olajšajo širjenje invazivnih vrst na nove lokacije. Eno izmed takih groženj predstavljajo zajedavske pršice iz rodu Tropilaelaps.
Johanna Amalia Robinson, Danilo Bevk, Anton Gradišek in Nevenka Bogataj: Katere opraševalce najdemo na cvetovih jablan
S pomočjo občanskih raziskovalcev smo na vrtovih opazovali različne opraševalce na cvetočih jablanah. Lani spomladi smo javnost povabili k akciji Opazovanje opraševalcev jablan. V biodiverzitetnih študijah so domači vrtovi manj raziskani, vendar nam občanska znanost to omogoča spremeniti (Hilty & Merenlender, 2003), hkrati pa širi zavedanje o pomembnosti opraševalcev po vsej Sloveniji. Akcija je bila izpeljana v sklopu projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju v organizaciji Andragoškega centra Slovenije (ACS).
Peter Podgoršek, Manca Kojek, Maja Smodiš Škerl in Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2023
Konec leta 2022 je vzorce čebel za odobritev vzreje oddalo 34 vzrejevalcev. V vseh vzorcih je bila pregledana prisotnost spor noseme. Določili smo jim tudi kubitalni indeks. Delovna skupina je pregledala rezultate izvedenih analiz, spomladi pregledala 33 vzrejališč in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Izmed 399 družin je bilo potrjenih 126 matičarjev in deset trotarjev. Ti, sestre po materi, so bili nameščeni na plemenilni postaji Lučka Bela. Za vse smo izdali zootehniška spričevala za plemensko kranjsko čebelo in s tem so vzrejevalci pridobili tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 44.764 matic, od tega 277 rodovniških. Večina rodovniških matic je bila oprašena na plemenilni postaji Lučka Bela. Izvoženih je bilo 16 % vzrejenih matic. V EU je bilo izvoženih 5069 matic, v druge države pa 2129. Prednjačile so Francija, Avstrija in Švica. Izven geografske Evrope so bile matice izvožene celo v Jordanijo in na Japonsko.
Lidija Senič: Pomoč čebelarjem z izposojo opreme za zaščito panjev pred medvedi
Slovenija je razgibana pokrajina, gozdovi pa predstavljajo kar dve tretjini njene površine. To ozemlje je bogato z rastlinskimi in živalskimi vrstami, s katerimi si delimo prostor. Živalske vrste, ki so markantnejše in jih takoj zaznamo, kot so jelenjad, velike zveri ali divji prašiči, se pojavljajo tudi izven gozdov, na obdelovalnih ali neobdelovalnlih kmetijskih zemljiščih. Z vidika reje pašnih živali predstavljata potencialno grožnjo dve veliki zveri, volk in rjavi medved, z vidika čebelarjenja pa rjavi medved. Da bi čim bolj celostno zajeli obravnavo sobivanja velikih zveri s človekom in rejo živali in da bi bili čim uspešnejši pri preprečevanju škod zaradi zveri, smo se različne institucije iz Slovenije (Zavod za gozdove Slovenije kot nosilec projekta in partnerji: Čebelarska zveza Slovenije, Občina Pivka, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta z različnimi oddelki) povezale, pripravile in prijavile projekt na Evropsko komisijo z naslovom LIFE VARNA PAŠA. Lani je Evropska komisija projekt potrdila, projekt pa traja od 1. januarja 2024 do konca leta 2029.
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v maju
Maja so dnevi že izrazito dolgi, razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami pa manjše. Takšni dejavniki omogočajo hitro in bujno rast rastlin, kar opisuje tudi slovensko ime meseca maja – veliki traven. Razvoju narave sledi tudi razvoj čebelje družine, ki proti koncu meseca lahko doseže vrhunec.
V tem mesecu mora čebelar skrbno (ne nujno pogosto) in premišljeno pregledovati čebelje družine. Z besedo skrbno želim poudariti potrebo po tem, da čebelar pred in med pregledom družine predvideva razvoj družine in temu primerno ukrepa. Družine v AŽ-panjih širim z dodajanjem zaklad na toplo stavbo, pri nakladnih panjih pa naklad, pri čemer je pomembno pravočasno dodajanje novih satnic.
Aljaž Debelak: Ali so medovi na svetovnem ocenjevanju medu na Apimondii res najboljši?
Zaradi dolgotrajnega prevoza vzorcev in izvedbe fizikalno-kemijskih analiz je bilo poročilo o ocenjevanju medu na Apimondii 2023 v Čilu objavljeno šele konec meseca marca 2024.
Organizatorji ocenjevanja so naleteli na strogo politiko uvoza živil v Čile, zato pošiljanje vzorcev po pošti ni bilo mogoče. Čebelarji so lahko sodelovali samo s svojim vzorcem medu, ki so ga morali po predhodni registraciji in izpolnitvi dokumentacije za uvoz prinesti s seboj na kongres.
Ocenjevanje na Apimondii poteka precej drugače kot pri nas. Zanimivo je, da kristaliziranih medov ne utekočinjajo, ampak jih ocenjujejo v trdnem stanju.
Uredništvo Slovenskega čebelarja
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate >>> TUKAJ
V številki glasila lahko preberete o:
- Tropilela invazivna vrsta na prahu Evrope
- Katere opraševalce najdemo na cvetovih jablane?
- Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2023
Monika Kozar in Lucija Žvokelj: TROPILELA (Tropilaelaps mercedesae), invazivna vrsta na pragu Evrope
Širjenje tujerodnih vrst na področja, kjer jih prej nismo ugotavljali, povzroča težave tudi v čebelarstvu. Zajedavske vrste pršic so velika grožnja medonosnim vrstam čebel. Vsem poznana varoja (Varroa destructor) je že desetletja eden glavnih vzrokov za izgube čebeljih družin pri nas in po svetu. Globalizacija, mednarodni promet in podnebne spremembe so dejavniki, ki omogočijo in olajšajo širjenje invazivnih vrst na nove lokacije. Eno izmed takih groženj predstavljajo zajedavske pršice iz rodu Tropilaelaps.
Johanna Amalia Robinson, Danilo Bevk, Anton Gradišek in Nevenka Bogataj: Katere opraševalce najdemo na cvetovih jablan
S pomočjo občanskih raziskovalcev smo na vrtovih opazovali različne opraševalce na cvetočih jablanah. Lani spomladi smo javnost povabili k akciji Opazovanje opraševalcev jablan. V biodiverzitetnih študijah so domači vrtovi manj raziskani, vendar nam občanska znanost to omogoča spremeniti (Hilty & Merenlender, 2003), hkrati pa širi zavedanje o pomembnosti opraševalcev po vsej Sloveniji. Akcija je bila izpeljana v sklopu projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju v organizaciji Andragoškega centra Slovenije (ACS).
Peter Podgoršek, Manca Kojek, Maja Smodiš Škerl in Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2023
Konec leta 2022 je vzorce čebel za odobritev vzreje oddalo 34 vzrejevalcev. V vseh vzorcih je bila pregledana prisotnost spor noseme. Določili smo jim tudi kubitalni indeks. Delovna skupina je pregledala rezultate izvedenih analiz, spomladi pregledala 33 vzrejališč in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Izmed 399 družin je bilo potrjenih 126 matičarjev in deset trotarjev. Ti, sestre po materi, so bili nameščeni na plemenilni postaji Lučka Bela. Za vse smo izdali zootehniška spričevala za plemensko kranjsko čebelo in s tem so vzrejevalci pridobili tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 44.764 matic, od tega 277 rodovniških. Večina rodovniških matic je bila oprašena na plemenilni postaji Lučka Bela. Izvoženih je bilo 16 % vzrejenih matic. V EU je bilo izvoženih 5069 matic, v druge države pa 2129. Prednjačile so Francija, Avstrija in Švica. Izven geografske Evrope so bile matice izvožene celo v Jordanijo in na Japonsko.
Lidija Senič: Pomoč čebelarjem z izposojo opreme za zaščito panjev pred medvedi
Slovenija je razgibana pokrajina, gozdovi pa predstavljajo kar dve tretjini njene površine. To ozemlje je bogato z rastlinskimi in živalskimi vrstami, s katerimi si delimo prostor. Živalske vrste, ki so markantnejše in jih takoj zaznamo, kot so jelenjad, velike zveri ali divji prašiči, se pojavljajo tudi izven gozdov, na obdelovalnih ali neobdelovalnlih kmetijskih zemljiščih. Z vidika reje pašnih živali predstavljata potencialno grožnjo dve veliki zveri, volk in rjavi medved, z vidika čebelarjenja pa rjavi medved. Da bi čim bolj celostno zajeli obravnavo sobivanja velikih zveri s človekom in rejo živali in da bi bili čim uspešnejši pri preprečevanju škod zaradi zveri, smo se različne institucije iz Slovenije (Zavod za gozdove Slovenije kot nosilec projekta in partnerji: Čebelarska zveza Slovenije, Občina Pivka, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta z različnimi oddelki) povezale, pripravile in prijavile projekt na Evropsko komisijo z naslovom LIFE VARNA PAŠA. Lani je Evropska komisija projekt potrdila, projekt pa traja od 1. januarja 2024 do konca leta 2029.
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v maju
Maja so dnevi že izrazito dolgi, razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami pa manjše. Takšni dejavniki omogočajo hitro in bujno rast rastlin, kar opisuje tudi slovensko ime meseca maja – veliki traven. Razvoju narave sledi tudi razvoj čebelje družine, ki proti koncu meseca lahko doseže vrhunec.
V tem mesecu mora čebelar skrbno (ne nujno pogosto) in premišljeno pregledovati čebelje družine. Z besedo skrbno želim poudariti potrebo po tem, da čebelar pred in med pregledom družine predvideva razvoj družine in temu primerno ukrepa. Družine v AŽ-panjih širim z dodajanjem zaklad na toplo stavbo, pri nakladnih panjih pa naklad, pri čemer je pomembno pravočasno dodajanje novih satnic.
Aljaž Debelak: Ali so medovi na svetovnem ocenjevanju medu na Apimondii res najboljši?
Zaradi dolgotrajnega prevoza vzorcev in izvedbe fizikalno-kemijskih analiz je bilo poročilo o ocenjevanju medu na Apimondii 2023 v Čilu objavljeno šele konec meseca marca 2024.
Organizatorji ocenjevanja so naleteli na strogo politiko uvoza živil v Čile, zato pošiljanje vzorcev po pošti ni bilo mogoče. Čebelarji so lahko sodelovali samo s svojim vzorcem medu, ki so ga morali po predhodni registraciji in izpolnitvi dokumentacije za uvoz prinesti s seboj na kongres.
Ocenjevanje na Apimondii poteka precej drugače kot pri nas. Zanimivo je, da kristaliziranih medov ne utekočinjajo, ampak jih ocenjujejo v trdnem stanju.
Uredništvo Slovenskega čebelarja
May 07, 2024