Jutra so taka hecna stvar. Ne pijem kave, ker mi enostavno ne paše. Za čaj, ki sem ga prinesla iz Indije bi bilo boljše, če bi ga prodala, kot pa da revež visi v plastični, prej za proteine neki čudni zadevi. Minila so me bio obdobja. Vedno bolj mi gredo na živce ti newagerski hipuzli, ki tvorijo neke čudne teorije o umetnem snegu, ki zapada in ravno toliko, da ne, da bodo zelenjava dobila zverinske zobe in nas napadla.
Ponavadi poležavam v postelji. Včasih imam težko glavo, včasih ne. Verjetno sem rahel alkoholik, ali pa ga samo tako rada žuram. Kaj pa vem. Včeraj je bil čuden večer. Mogoče bi morala ostati doma. Prokleti policaji so mi dali 40€ kazni, ker nimam luči na kolesu. Seveda sem se morala skregat, ampak ne pomaga. Sej jim ne moram zamerit. Z IKUjem sobne rastline je verjetno težko. Reveži.
Gramofonsko iglo bo potrebno ščistiti. Moja najljubša plata preskakuje. Ampak sej bo okej.
Aja, kaj je pa z rubežniki? Kakšen človek moraš biti, da opravljaš to za svoj poklic? Vesela sem, da me ni bilo doma, ko so popisovali moje stvari. Ampak, gramofon je ostal.
Jutranja. Mačka imam.
