Popolnoma se strinjam z Nacem Novakom in z nekaterimi drugimi sogovorniki. Misli g. Novaka dopolnjujem še z naslednjimi dejstvi: EDINI ČLOVEK, KI GA LAHKO SPREMENIŠ, SI TI SAM. Enako velja za vsako organizacijo, vključno za vsako stranko posebej. Vprašanje in razpredanje, kaj morajo drugi storiti, je popolnoma zgrešeno vprašanje! Naj se vsak briga zase in za svoje delo, ki nas bo prepričalo… Zakaj se stranke raje ne usmerjajo na pot SODELOVANJA v zadevah, ki so v dobro in korist države in državljanov?! Zgledi vabijo… Leporečenja in izključevanja imamo dovolj! Golobov edini program je, kako uničiti SDS… Vsi, GS, Levici, Nsi, Toninu, Pogorelcu, Ilcu, Ljudmili Novak, vključno s Petrom Mršetom na čelu, je edina preokupacija, kako spremeniti Janšo in izničiti »janšizem«... Dokler se bodo vsi našteti ukvarjali z drugimi in NE IZKLJUČNO S SEBOJ, S SVOJIMI POBLEMI IN Z RESNIMI ter PREPRIČLJIVIMI DEJANJI, S SVOJIMI KADRI IN PROGRAMI, je Slovenija na poti v propad…
Tretja pot Socialnih demokratov
Piše: Peter Merše*
Vajeni smo polikanih strankarskih kongresov, kjer je z aklamacijo izvoljen edini kandidat, morebitni protikandidati pa se umaknejo, še preden se glasovanje začne, a nedavni kongres SD je postregel z drugačno sliko. Še pred dvema letoma se je tudi Jani Prednik umaknil Tanji Fajon, da na kongresu ni imela konkurence. Ene slabe volitve, dve leti podizvajalstva kapricam Roberta Goloba in ena afera s sodno stavbo kasneje se je stranka znašla na samem parlamentarnem pragu, bitka za predsednika stranke pa že dolgo ni bila tako napeta. Jasno je, da je Matjaž Han ocenil, da je zmaga realno dosegljiva, preden se je podal v zbiranje podpisov, na koncu pa je prišel, videl in (komaj) zmagal.
Socialni demokrati si lahko oddahnejo. Stranka se je za pičlih 10 glasov izognila samouničenju oz. utopitvi v Levico. Milan Brglez bi po vsej verjetnosti povzročil prav to. Prebežnik iz "liberalne" SMC naj bi bil po mnenju svojih podpornikov že od nekdaj socialni
Ves ta cirkus je med drugim tudi rafinirana priprava za povečanje RTV naročnine. Referendum o tem bi bil nujen. Ali je slovenski narod sploh zrel, da se ne "poserje" v lastno skledo, pa je drugo vprašanje...
"Postali smo politična džungla, v kateri tisti, ki jih je več, celo z aktivno asistenco ustavnega sodišča, lahko vladajo brezpravno in zato tudi neomejeno."
Piše: Boštjan M. Turk*
Ena nepreslišanih novic tega tedna je bila, da je nova uprava RTV umaknila pobudo za oceno ustavnosti Golobove novele zakona o RTV. To pomeni, da ustavno sodišče o zadevi ne bo odločalo, slovenska javnost pa posledično ne bo dobila potrditve, da je novela zakona v nasprotju z zakonom. S tem je de facto umrla pravna država (tisto, kar je je še ostalo). Peter Gregorčič in Matej Avbelj sta to komentirala s trpkimi besedami: "To dejstvo v sistemskem smislu pomeni, da lahko vsakokratna oblast, če le ima zadostno politično, družbeno in ekonomsko moč - in tudi svoje ljudi na ustavnem sodišču - prav vse institucije, tudi tiste, ki jim mora biti po ustavi zagotovljena vsaj relativna avtonomija, z močjo zakona čez noč in v celoti podredi svojim lastnim političnim interesom. Če je temu tako, pa Slovenija ni več ustavna d
