PRLEŠKI DNEVNIK... Gda so negda slütili, ka se komi bliža kunec živleja, so poslali po župnika, ka je priša ˝na spoved˝. Navodno je priša po župnika v farof moški z vasi, ki ga je spremlja na poti do bolnika. Župnik je v žagradi (zakristiji) vzeja hostijo in krizmo, s keroj je mazila bolnika, moški pa laterno, v keri je gorela sveča. Tak sta šla do bolnika, vmes sta molila rožikranc in če sta koga srela, je moški z laternoj pocinka - saj je mela na sebi mali zvonček. To je bija znak, ka greta na spoved. Mimoidoči so na to pokleknili, župnik pa jih je blagoslova. Lončorof Ludvik iz Male Nedle je dostikrot spremlja župnika, ko je nosa ˝zodjo popotnico˝ in se spomija, da so lidje to zlo spoštüvali - deca, ženske, tüdi moški so z glave vzeli klobüke in pokleknili, tüdi v blato, če so se srečali na takšen mesti.