Članek
KER NI ZAKONSKIH PODLAG ZA PCT, VAS NIHČE PROTI VAŠI VOLJI NE MORE PRISLITI V UPOŠTEVANJE LE TEH
Objavljeno Aug 19, 2021
Ker ni zakonskih podlag za PCT, vas nihče proti vaši volji ne more prislilti v upoštevanje le teh.
Spodaj delim nekaj koristnih informacij, ki vam lahko pomagajo v soočenju.
noben gostinc...pravzaprav nihče nima pravice zahtevati od nikogar PCTja!
Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)
43. člen 45. člen
44. člen
(varstvo osebnih podatkov)
(1) Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju.
(2) S pacientovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi podatki morajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ravnati v skladu z načelom zaupnosti in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(3) Uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov je za potrebe zdravljenja dopustna tudi na podlagi pacientove privolitve ali privolitve oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi.
(4) Uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe je dovoljena le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi. Po pacientovi smrti lahko dajo privolitev njegovi ožji družinski člani, razen če je pacient to pisno prepovedal.
———————————————————
VSI - gostinci, turistični delavci, varnostniki - kateri boste od MENE ZAHTEVALI PTC , pojdite prej na svoj TRR, ker
Odlok o PTC je sprejet na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih.
39. člen ZNB je v neskladju z ustavo. Odločitev Ustavnega sodišča je uveljavljena z učinkom razveljavitve. Na podlagi z Ustavo neskladnega predpisa, ki določa prekršek, postopka o prekršku ni dovoljeno začeti oziroma gre za razloge, ki uvedbo postopka o prekršku izključujejo.
V kolikor zahtevate od strank kakršnikoli osebni podatek, kršite 91. Člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki pravi:
(1) Z globo od 4.170 do 12.510 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če obdeluje osebne podatke, ne da bi imel za to podlago v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika (8. člen);
(4) Z globo od 200 do 830 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
ZATO, kar pogumno ga zahtevajte, če upate
 
OPOZORILO VSEM, KI BOSTE IGRALI VLOGO GESTAPA
 
Za vsako fizično ali uradno osebo, ki bo na podlagi nezakonitih in protiustavnih vladnih odlokov, kršila moje ali človekove pravice, bom v skladu z veljavno zakonodajo pri pristojnem državnem tožilstvu sprožila kazenski pregon.
Izvzet ne bo nihče, pa bodi, natakar, receptor, učitelj, medicinsko osebje, policaj, varnostnik....pa se zagovarjate, da ste delali po navodilih.
Pa gremo po vrsti:
1. Ustrahovanje in vznemirjanje, s čimer boste osumljeni storitve kaznivega dejanja po 135. členu Kazenskega Zakonika. Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
2. Očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja po 162. členu Kazenskega Zakonika. Kdor z namenom zaničevanja komu očita, da je storil kaznivo dejanje ali da je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja ali to z istim namenom komu pove, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
3. Po 4. členu Zakona o Varstvu pred Diskriminacijo (ZVarD). Diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti.
4. Kazenski zakonik 131. člen kršitev enakopravnosti - kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, premoženjskem stanju, rojstvu, genetski dediščini, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svoboščino omeji ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
5. Izvajanje samovoljnosti - kot kršenje enakopravnosti in diskriminacija, je v Sloveniji tudi prepovedana samovolja! Vsakdo, ki si vzame pravico prisiljevanja nekoga v nekaj, je po 310. členu Kazenskega Zakonika, kjer gre za jemanje takšne pravice, za katero nekdo misli, da mu pripada - pa mu ne pripada, dejanje samovolje, in se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
6. Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic 257. člen kazenskega zakonika - Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta.
7. Nevestno delo v službi 258. člen - Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
In še pomembni členi Ustave Republike Slovenije:
1. 26. člen Ustave RS (pravica do povračila škode) - Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.
2. 27. člen Ustave RS (domneva nedolžnosti) - Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.
3. 35. člen Ustave RS (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) - Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
4. 51. člen (pravica do zdravstvenega varstva) - Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Z ljubeznijo
Alenka

OPOZORILO VSEM, KI BOSTE IGRALI VLOGO GESTAPA!