Objavljeno Oct 25, 2021
1. Masovna uporaba varnostnih sil za nadzor skupnih dejavnosti prebivalstva.
2. Omejevanje dostopa do blaga, storitev in pravic, pogosto povezano s posedovanjem osebnih izkaznic in kartic, ki potrjujejo skladnost z uveljavljenim redom.
3. Prepovedi javnih zbiranj ali demonstracij nad določenim številom (včasih celo v zasebnem okolju), ki jih spremlja kriminalizacija in/ali patologizacija drugačnega mnenja.
4. Skoraj popoln nadzor nad mediji, v bistvu brez nasprotovanja, za obrambo in ohranitev vladajoče oblasti.
5. Uporaba tehničnih in znanstvenih komisij za dosledno utemeljitev vsake odločitve, ki je ne le ne more kritizirati laik (nevedna množica), ampak kjer je odgovornost komaj prepoznavna, saj gre za »kolektiv« in ne za posameznika.
6. Identifikacija sovražnika – zunanjega in/ali notranjega –, ki ga krivimo za vse napake in neuspehe, tako da ga obtožimo, da je vzrok za »onesnaženost« in izgubo vse »čistosti« (bodisi ideološke ali fizične).
7. Vse močnejše omejitve, ki jih spremljajo izjave o krivdi »sovražnika« in očitki, da bi »brez njega sprejemali druge odločitve«.
8. Nenehna uporaba slavnih, a večinoma akademskih "pooblastil", ki iščejo psevdointelektualne utemeljitve in motivacije za sedanji režim.
9. Velike spremembe v izobraževalnem svetu (šole in univerze), ki morajo postati prvi spodbujevalec zahtev po moči.
10. Nenehno zanikanje tistih na oblasti, da živijo v diktaturi, in enako nenehno poveličevanje koncepta "svobode", ki ga režim velikodušno podeljuje.
Vzporednice s sodobno diktaturo so več kot očitne.
Oct 25, 2021
