1. SZO kot inštitucija

– SZO je bila ustanovljena 1948 kot neodvisen posvetovalni organ. Namen njenega delovanja je bil da promovira zdravje v svetovnem merilu, prispeva k ohranjanju varnega sveta in skrbi za najbolj ranljive. Prav tako, da skrbi za tehnično pomoč državam, postavlja mednarodna merila na področju zdravja in zbira podatke o zdravstvenem stanju v svetu ter služi kot forum za razprave na področju različnih zdravstvenih tem. Njena globalna priporočila so bila neobvezujoča.

– s podpisom nove pogodbe, objavljene 1.12.2021, bi SZO dobila novo vlogo. Postavljena bi bila nad nacionalne zakone in ustave držav članic.

– njena priporočila bi s tem postala obvezujoča, posledično pa bi države članice popolnoma izgubile svojo suverenost pri odločanju o ukrepih v primeru pojava nalezljivih bolezni, naravnih nesreč, klimatskih sprememb ali vojne.

– zaradi izgube nacionalne suverenosti na področju zdravstva bi se RS izpostavila tveganju, da bi SZO brez nacionalnih varovalnih mehanizmov razglasila pandemijo, narekovala obvezujoče kontraproduktivne ukrepe ter morda tudi obvezno cepljenje, s katerim bi pogojevali življenje. S tem bi izgubili temeljne človekove pravice, tudi pravico odločanja o svojem telesu in postali popolnoma brezpravni kot posameznik, kot družba in kot država.

2. Financiranje SZO

– ustanovljena je bila kot posvetovalna inštitucija, brez finančnih interesov in se je financirala izključno iz članarin držav članic. V ospredju je bil javni interes.

– danes se SZO financira iz dveh glavnih virov: članarin držav članic, ki pokrijejo manj kot 20 % vseh finančnih virov in prostovoljnih prispevkov držav članic in privatnih donatorjev. Večino denarja dobi iz prostovoljnih prispevkov držav članic. Za leto 2020-21 je prejela 5.8 milijarde ameriških $. Največ so prispevale Nemčija, fundacije Billa in Melinde Gates, Velika Britanija, Japonska, ZDA, Evropska komisija in Gatesova fundacija GAVI.

Vir: WHO, 2020 – https://www.who.int/about/accountability/results/who-results-report-2020-mtr/budget-summary-details

– vloga SZO kot koordinatorja in odločevalca na področju svetovnega zdravja se je konec 20. stoletja zmanjšala z vpletanjem drugih igralcev, kot so Svetovna banka, fundacija Billa in Melinde Gates, US President’s Emergency Plan for AIDS Relief (PEPFAR) in številnih drugih javno-zasebnih partnerjev, kar ni brez interesnega ozadja oz. tendenc donatorjev in posledično vodi v pojav konflikta interesov.

3. Spreminjanje definicij

A. SZO je leta 2009 spremenila definicijo, ki določa, kdaj lahko razglasi pandemijo in uvede ukrepe za njeno preprečevanje. Pred letom 2009 je bilo možno pandemijo razglasiti le ob pojavu ‘hitrega širjenja nalezljive bolezni na več kontinentov, ki je povzročila zelo veliko število hudo obolelih in izjemno visoko smrtnost‘. Iz definicije so izločili »veliko število težko obolelih in izjemno visoko smrtnost«. Na ta način je SZO razširila svoja pooblastila in bi lahko pandemijo razglasila že pri običajnih sezonskih virozah.

B. Leta 2020 je SZO spremenila definicijo čredne imunosti. Po predhodni definiciji se je čredna imunost lahko ‘razvila s prebolevanjem ali cepljenjem‘, kar je skladno z medicinsko znanostjo, po novi definiciji pa ‘samo s cepljenjem‘, kar je v nasprotju z dosedanjimi spoznanji stroke (naravna imunost, ki se pridobi s prebolevanjem je boljša od tiste, pridobljene s cepljenjem).