Sem dolgo molčala, pa ne morem več. Kako je možno, da si nova Vlada privošči takšen strel v koleno in da kot enega prvega od vseh zakonov vloži tako osovraženi ZNB? Ali se prvopodpisana bivša sledilka Cerarja, potem Počivalška in zdaj Goloba zaveda, kaj počne? Dodajam nekoliko daljši tekst, s katerim se strinjam. B. P. Vernikov:

O ponovnem poskusu sprejema Zakona o nalezljivih boleznih:

Predsednik vlade Robert Golob je povedal, da ne bo vladal, kot Janša, z odloki, ampak na podlagi zakonodaje. Ni pa povedal, kakšen je njegov odnos do materialnega prava, oziroma do tistih zakonov, ki kršijo Ustavo in človekove pravice, torej do tistih zakonov, ki so v nasprotju s povojnimi pravnimi postulati civiliziranega sveta ter povsem novim razumevanjem sodobne pravne filozofije.

Dogmatično razumevanje pravnega pozitivizma "zakon je zakon", ki mu je potrebno slediti, je predvsem, pri ozko usmerjenih črkobralcih, na žalost še vedno preveč prisotno, zato sta zakonodaja in pravna praksa pogosto v nasprotju s pravičnostjo.

Pravni pozitivizem v načelu zavrača vse, kar ni merljivo, izkustveno preverljivo, zato mu je po tej logiki tuje vse, kar izhaja iz sveta kakovosti, s tem pa zavrača tudi etiko. Sodobna pravna filozofija ugotavlja, da je pravo izgubilo svoj nravstveni temelj, postalo je skup pravnih predpisov, ki jih je izdala država, veliko teh pa je v nasprotju s sodobnimi spoznanji pravne filozofije. Poseben problem pa predstavlja tudi slaba pravna nomotehnika, ki tudi znotraj stroke ustvarja zmedo.

Pravni pozitivizem se ni sposoben spraševati o pravičnosti prava, zato v veliko primerih pravo izgublja na svoji verodostojnosti. Skrajni pozitivizem, racionalizem brez etike, pelje v zlorabo prava, v sprejemanje amoralnih, nehumanih zakonov, ki so v nasprotju z demokratičnimi pridobitvami sodobnih demokratičnih pravnih držav, zato je najprikladnejši sopotnik totalitarizmov. Razne oblike sodobnega totalitarizma pa se danes ne izvajajo zgolj v nedemokratičnih državah, ampak se izvajajo tudi v pluralnih demokracijah.

Pravni pozitivizem velikokrat družbeno nepravičnost zanemarja, ker zanemarja etiko prava, saj se sklicuje zgolj na to, kar je zapisano v zakonu, pa čeprav je določen zakon v nasprotju s spoznanji sodobnega časa, z deklaracijo o človekovih pravicah, itd. Prav je, če se spomnimo, da je bil pravni pozitivizem "zakon je zakon" razvrednoten s strani pravnikov že v Nemčiji, ko so se uprli zakonom z zločinsko vsebino nacistične Nemčije. Da je prišlo do tega, se je očitno moralo zgoditi nekaj, kar je za sabo pustilo nepopravljive posledice, ki jih sodoben svet po vojni ni mogel več tolerirati.

Intelektualci, pravniki, predvsem pa evropski politiki bi se morali zavedati, da pravni pozitivizem nasprotuje kreativnosti pri razlagi prava, predvsem pa konstruktivnosti pri reševanju sporov. Še posebej politiki pa se bi morali zavedati, da je njihovo sklicevanje na avtoriteto zakona, predvsem tistega, ki krši človekove pravice, navadno sprenevedanje, ki jim zaradi političnih ciljev omogoča uveljavljanje njihove protiljudske, dekadentne pameti.

Po nekaj več kot sedmih desetletjih zmage nad nacifašizmom, predvsem v Evropski uniji, na to geopolitično območje se je potrebno fokusirati, ker smo del te skupnosti, se tukaj ponovno uveljavljajo pravni vzorci, za katere smo mislili, da se ne bodo nikoli več ponovili. Agenda, ki jo izvaja trenutno politično vodstvo Evropske unije, diktirajo pa jo finančni interesi, ki želijo spremeniti svet po svojem vzorcu, ta pa je v nasprotju s povojnimi postulati demokratičnega sveta, se vsiljuje v vse pore življenja evropskega človeka. Večina političnih odločevalcev v EU, razen nekatere redke izjeme, tej regresiji zvesto sledi, kar pa je v nasprotju z interesi ozaveščenih državljanov Evropske unije.

Nemški pravni filozof Gustav Radbruch je zapisal, da je pravo volja do pravičnosti. Zakoni, ki ne sledijo pravičnosti, izgubijo naravo prava. Povedal je tudi, da se moramo prizadevati za pravičnost in istočasno upoštevati pravno varnost. Naj tukaj navedem njegovo zelo pomembno stališče: »Če zakoni zavestno zatajijo voljo do pravičnosti, in na primer ljudem samovoljno zagotavljajo ali odrekajo človekove pravice, potem ti zakoni niso veljavni, potem jim narod ne dolguje poslušnosti in v tem primeru morajo tudi pravniki zbrati pogum, da jim odrečejo pravni značaj.«

Besedilo slovenskega Zakona o nalezljivih boleznih, za katerega predsednik vlade Robert Golob želi, da bi bil sprejet po skrajšanem postopku, vsebuje prav taka določila, zato se mu je potrebno odločno upreti ter preprečiti, da bi bil sprejet. Če pa ga bo trenutna zakonodajna oblast kljub temu sprejela, pa mu je, v skladu z Radbruchovo doktrino, potrebno nujno odreči poslušnost.

Zakon o nalezljivih boleznih ne razkriva zgolj protiljudskega oblastnega postopanja trenutne politične oblasti na slovenskem, še več, je vsebinsko nepravičen do posameznikov in do ljudstva kot celote, ker je v nasprotju s 3. členom Ustave, razen v primeru, če bi bil sprejet na referendumu, in ker zavrača temeljni koncept človekovih pravic, pravičnosti in pravne varnosti, zato si zaradi ohranitve človeškega dostojanstva in svobode ne smemo dovoliti, da bi nam bile te vrednote odvzete. Svoboda je odsotnost vseh oblik prisile, ki človeku jemljejo njegovo dostojanstvo in pravico odločanja o sebi; svoboda je odsotnost omejevanja samoregulacije, s katero si človek ustvarja pogoje za ustvarjalno življenje v enakopravnem sožitju z drugimi.

Prejšnji predsednik vlade Janez Janša je tik pred sprejemom ZNB zakon umaknil, ker je ugotovil, da mu zaradi nasprotovanja javnosti vendarle lahko politično na volitvah škoduje, vendar mu kljub temu zaradi prejšnjega ravnanja ni uspelo ohraniti dovolj velike politične podpore volivcev.

Sedanji predsednik vlade Robert Golob želi, da se bi zakon, ki se bistveno ne razlikuje od prejšnjega, sprejel po hitrem postopku. Ob tem pa pozablja, da zaupanje volivcev lahko prav tako hitro izgubi, kot ga je hitro pridobil. Koalicija je v parlamentarno proceduro vložila spremembe zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki so ga pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, z izgovorom, da sledi interesom civilne družbe, kar je navadno sprenevedanje, saj se večinski del civilne družbe in kar je še bolj pomembno, tudi ljudstvo, z njim ne strinja in ga odločno zavrača. Če si sedanja politična oblast upa, naj omogoči, da o njem ljudje odločajo na referendumu. Naj ponovim, da se ta ZNB bistveno ne razlikuje od prejšnjega, kar je v sramoto Pravni mreži za varstvo demokracije, ki ga je pripravila.

Tistim, ki so pripravili predlog tega zakona, se mora jasno povedati, da se norčujejo iz inteligence ljudi, iz prava, še posebej ustavnega prava, iz človekovih pravic ter vseh postulatov sodobne pravne znanosti. Njihov ignorantski odnos do pravičnosti in z njo neločljivo povezane pravne varnosti, je odraz njihove sprevržene pravne zavesti, kar pa je še huje, je nevaren pokazatelj pravne regresije, ki zavestno, celo pod pretvezo civilne družbe, vstopa v službo protiljudske politike.

Poslanska skupina Svoboda, v svojem sporočilu za javnost, ljudi zavaja. Zakon želi sprejeti po skrajšanem postopku, ker si ne želi javne razprave in soočenja z dejansko civilno družbo in s strokovnjaki, ki zakon utemeljeno zavračajo, ker bi tako ljudje spoznali njegovo pravo protiljudsko vsebino. Nasprotnike tega zakona v javnosti predstavlja kot nasprotnike cepljenja (anticepilce), kar je navadna laž in pritlehna manipulacija. Temu zakonu se ne nasprotuje zgolj zaradi nasprotovanja cepljenju, ampak in predvsem zaradi njegove celovite normativne vsebine, ki posega v človekove pravice in je še bolj rigorozen od zakona iz leta 1995, ki v nekaterih delih ni skladen z ustavo.

O noveli ZNB je pred kratkim dr. Andraž Teršek zapisal: »Žal mi je, da moram spet s tresočo roko od utrujenosti zapisati: ti ljudje še vedno nimajo stika z..., ne razumejo, ne dojamejo realnosti kovidnega režima in kovidne politike: objektivnih, dokazljivih in zdaj že res kategorično dokazanih, očitnih dejstev. Medicinskih, znanstvenih, socialnih, geopolitičnih in sistemskih dejstev. Tistega, za kar zares gre. Resnice. Niti tiste resnice, ki se že nekaj mesecev celo objavlja v renomiranih in najvišje rangiranih znanstvenih virih.«

Nomotehnična manipulacija, ki bi naj v novem zakonu odpravila neskladnost z ustavo ne vzdrži resne strokovne razprave, tako menijo nekateri verodostojni pravni strokovnjaki. Zadnja novela tega zakona je zato odraz politične volje tistih, ki delujejo po naročilu zunanjih centrov, ne pa v interesu ljudstva, ki je po ustavi na oblasti in je izvoljenim politikom zaupalo državo zgolj v upravljanje, ne pa v razpolaganje. Lastninsko pravico nad državo ima zgolj ljudstvo, ne pa politika, ki želi s tem zakonom degradirati ljudi zgolj na nemočne pritikline odtujenega, tehnokratskega sistema, v katerem tehnokracija, politična oligarhija in plutokracija določajo, odrejajo in urejajo vsa pravila življenja.

S potezo vložitve novele ZNB si je Robert Golob v veliki meri zapravil zaupanje ljudi, zato se lahko zgodi, da bo sedaj v slabši poziciji kot je Janez Janša, ki ima kontinuirano zagotovljeno cca. 20% volilno telo, ki ga Robert Golob nima, ker je na oblast prišel predvsem zato, ker so volivci volili proti Janši, Golob pa je bil pač v tisti situaciji najboljša rešitev.

Očitno bo proti Golobu in njegovemu ZNB potreben še bolj odločen upor kot je bil proti Janši! Golobova Svoboda in njegovi partnerji se verjetno dovolj jasno ne zavedajo, da si s tem žagajo vejo politične verodostojnosti. S to protiljudsko potezo si je stranka Svoboda močno omejila svoje gibanje, ki ga zelo rada poudarja.

Besedilo zakona smo tisti, ki mu odločno nasprotujemo, zelo natančno prebrali ter se tudi posvetovali s pošteno in verodostojno pravno in zdravstveno stroko.

Slovenski državljani smo se naveličali politikantov, nujno potrebujemo državnike, ki bodo znali državo upravljati v korist državljanov, ne pa mešetarje, ki se uklanjajo zunanjim centrom moči in skrbijo zgolj za lastne koristi.

Politika bo v Sloveniji plesala tako kot bo igralo ljudstvo. Prej bo slovenska strankokracija to spoznala, boljše bo zanjo. Če sedanja vlada želi resnično sodelovati z ljudstvom, brez fige v žepu, bo morala delovati tako, kot je v predvolilnem času obljubljal Robert Golob. Sedaj je čas, da njegove obljube postanejo dejanja.

Ker si resnično želim, da bi novi predsednik vlade dr. Robert Golob deloval drugače, kot je to v svojem mandatu počel Janez Janša, torej, kot je sam obljubil, konstruktivno, v sodelovanju s celotno civilno družbo, ki želi aktivno sodelovati pri pripravi tega zakona, ne pa zgolj z nekaterimi, ki v imenu civilne družbe udejanjajo zgolj svoje interese, mu dobronamerno predlagam, da odpravi ta spodrsljaj tako, da omogoči široko javno razpravo ali pa, kar bi bilo še najbolj modro, umakne to novelo zakona z obravnave v DZ, kot je s prejšnjim predlogom zakona to storil njegov predhodnik Janez Janša. Pisanje novega Zakona o nalezljivih boleznih pa se naj zaupa tistim strokovnjakom, ki so dosedanjim variantam tega zakona odločno nasprotovali. Če se to ne bo zgodilo, bo za posledice odgovoren on, ter seveda vsi tisti, ki s tem neodgovornim početjem nadaljujejo z vznemirjanjem ljudstva.

Borut Perovič Vernikov

V vednost:

- Predsednik vlade Robert Golob

- Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič

- Poslanci in poslanke DZ