Objavljeno Jul 10, 2022
Mladenič je srečal v parku starejšega gospoda.
»Se me spomnite?« ga vpraša.
»Ne.« odvrne gospod.
»Pred 20. leti sem bil vaš učenec,« pove mladenič.
»Žal mi je, ne spomnim se. Moj spomin že peša. Usedi se poleg mene in povej, kaj počneš v življenju.«
»Zdaj sem tudi sam učitelj. Pravzaprav sem postal učitelj, ker ste me navdihnili, da postanem tak učitelj, kot vi.«
»Kako pa to?« zanima starejšega gospoda.
In mladenič mu pove naslednjo zgodbo:
»Nekega dne je bogat sošolec prišel v razred z lepo novo uro. Videl sem, da jo je dal v peresnico, ko smo imeli telovadbo. Res sem jo želel imeti. Odločil sem se, da mu jo ukradem. Kmalu zatem je moj prijatelj opazil, da mu je nekdo vzel uro, in se takoj pritožil učitelju. To ste bili vi.
V razredu ste rekli: 'Danes je bila med poukom odtujena ura. Kdorkoli jo je vzel, naj jo prosim vrne.'
Nisem je vrnil, nisem upal.
Potem ste zaprli vrata in nam rekli, naj vstanemo. Dejali ste nam, naj zapremo oči, ker boste le tako iskali uro. Šli ste do vsakega izmed nas in preiskali vse žepe. Ko ste prišli do mene, ste v mojem žepu našli uro in jo vzeli. Bil sem presenečen, da ste še naprej pregledovali žepe drugih otrok.
Ko ste končali, ste dejali: 'Odprite oči. Našel sem uro.'
Tisti dan ste mi dali odlično lekcijo! Nič niste rekli meni ali drugim učencem, da sem ukradel uro, toda svoji notranjosti sem se naučil, da je to, kar sem storil narobe in, da tega ne smem nikoli več storiti. Moram se vam zahvaliti, da me niste javno ponižali. Ta dan sem se odločil, da postanem takšen učitelj, kot ste vi.«
In profesor je odgovoril: »Spomnim se situacije, ukradene ure, ki sem jo iskal pri vseh. Ampak ne spomnim se vas, ker sem tudi jaz imel zaprte oči.«
Jul 10, 2022