Zajtrk z mlekom - super dan

V Večeru je g. Vlado Began objavil zapis o škodljivosti mleka in mlečnih izdelkov, povezano s projetkom Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki je letos potekal pod sloganom Zajtrk z mlekom – super dan. Navajal je, da je mleko rizičen faktor za mnoge civilizacijske bolezni, da je pridobljeno s trpljenjem živali in ob hudem onesnaževanju okolja. V vseh točkah mu je ugovarjal g. Milan Unuk, živinorejec in poudaril, da mleko sodi med osnovne skupine živil v prehrani človeka, da molža krav ni trpljenje, ampak olajšanje oz. je nujno potrebno za preprečitev bolezni vimena. Seveda nič od navedenega ni res.

Pred desetimi leti sem v takratni reviji 7D objavil kolumno z naslovom Prehranski kontrarevolucionarji, v kateri sem kritiziral TSZ. Opozoril sem na marketinško prevaro, ker zajtrk s kravjim mlekom, maslom, belim kruhom in medom in z eno jabolko za kasneje ni niti slovenski niti tradicionalen in predvsem, da takšna hrana ni zdrava.

Potem sem vsako leto ob akciji TSZ objavljal članke (Večer, Delo, Dnevnik) o škodljivosti in zlaganosti TSZ in opozarjal, da bo čez leta ta nezdrava navada postala res tradicionalna in se nihče ne bo več spraševal o njenih namenih in posledicah. Pred šestimi leti sem v Delu objavil članek Kravje mleko je dobro za teličke, ki je sprožil burne in množične odzive predstavnikov mlekarske industrije, prehranskih strokovnjakov in tudi zdravnikov ter seveda ljubiteljev mleka. V njem sem naštel 24 bioloških, kemijskih, znanstvenih, epidemioloških in drugih dejstev, ki so izsledki številnih neodvisnih večkrat ponovljenih znanstvenih raziskav najvplivnejših znanstvenikov našega časa, ki so potrjeni v praksi milijard ljudi v dolgem časovnem obdobju. Članek je bil najbolj bran mnenjski članek v celem letu. Ker je polemika o škodljivosti kravjega mleka ostala brez epiloga, sem napisal knjigo Boj za resnico o kravjem mleku, v kateri sem predstavil verodostojne znanstvene dokaze, objavljene v najuglednejših znanstvenih časopisih in revijah, da si lahko vsak odgovori na vprašanje, ali je kravje mleko dobro le za teličke ali je popolna hrana za ljudi. Morda je vse to prispevalo, da se ob TSZ ne pojavljajo več ministri za zdravje, za šolstvo in za kmetijstvo ter predsednik države, kot je to bil nekoč običaj.

Zgodba o kravjem mleku je pomembna iz več razlogov.

1. Zaradi splošnega prepričanja, da je kravje mleko eno najpopolnejših hranil in nujno za zdravje ljudi. To seveda ni res. Več kot 50% (v svetu več kot 75%) odraslih ima težave po zaužitju kravjega mleka (laktozna intoleranca), otrokom do drugega leta je dajanje kravjega mleka smrtno nevarno. Mleko in mlečni izdelki so najpogostejši prehranski alergen in so vzrok za slabokrvnost, za nenormalno strjevanje krvi, za vedenjske in druge težave. A bolj kot vse to je pomemben kazein – mlečna beljakovina, ki se je v številnih znanstvenih raziskavah dokazala kot škodljiva, celo rakotvorna saj živalsko mleko vsebuje veliko rastnega hormona IGF-1. Mleko je na vrhu prehranske verige in kumulativno vsebuje vse, kar krave zaužijejo (nenaravno hrano, pesticide, fungicide, herbicide, zdravila, hormone, cepiva, stresne hormone in vse druge kemikalije. Veliko kalcija v mleku povzroča osteoporozo. V državah, kjer porabijo največ mleka, je največ osteoporoze. Pri nas zaužijemo povprečno 6 dcl mleka na dan in imamo 150.000 bolnikov z osteoporozo.

Dokončno: kravje mleko je najpopolnejša hrana, a samo za teličke. Namen, sestava in način konzumiranja kravjega mleka je le eden – da tele čim prej začne jesti rastline in zraste v nekaj sto kilogramov težko govedo. V kravjem mleku ni ničesar, kar ni v rastlinah.

2. Zaradi načina, kako so nastala in kako se ohranjajo ta prepričanja. Mlekarska industrija zlorablja znanstvene raziskave in prikazuje le tiste, ki jim ustrezajo in ne navaja, da so te raziskave skoraj brez izjeme sami financirali. Vse raziskave o škodljivosti kravjega mleka ostajajo zamolčane. Mlekarski lobi je dosegel, da se to za ljudi škodljivo in nenaravno živilo promovira v strokovnih smernicah o prehrani.

3. Zaradi čustvene navezanosti na mleko. Na mleko smo čustveno zelo navezani, ker je to naša prva hrana. A pozor: mamino mleko je po vseh sestavinah povsem druga hrana, kot je kravje. Podobni sta si le po barvi. Navezanost na mamino bližino, toplino in mleko industrija zlorablja z reklamnimi parolami, kot so »prebudite otroka v sebi«, »potrebe po mleku nikoli ne prerastemo« in drugimi psihološkimi triki.

4. Zaradi spoznavanja načina delovanja redukcionistične prehranske in medicinske znanosti in prepoznavanja tehnologije ustvarjanje in utrjevanja prehranskih resnic, ki niso celovite resnice. Z enakimi manipulacijami nas prehranska industrija prepričuje o koristi svojih drugih izdelkov, ki z zdravo hrano nimajo ničesar skupnega. Zato je treba poznati zgodbo o nastajanju neresnic o kravjem mleku.

Vrnimo se k otrokom. Zakaj se ta izmišljotina industrije ob izdatni podpori industrijske znanosti, politike in medijev, ki verjamejo tej prodani znanosti, vsiljuje prav osnovnošolskim otrokom? Zakaj samo osnovne šole obiskuje Mlečna kraljica? Zakaj imamo Dan šolskega mleka? Zato, ker je njihov nedolžni um zelo dovzeten za sprejemanje sporočil avtoritet: učiteljev, staršev, prehranskih strokovnjakov, zdravnikov. Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Otroci, očitno tudi njihovi starši, niso zmožni brati neodvisnih študij, niso zmožni predvideti dolgoročne zdravstvene škode. Za to svojo nedolžnost plačujejo strahovito ceno. Število predebelih otrok, otrok s sladkorno boleznijo tipa 2, z osteoporozo, rakom in drugimi prehranskimi boleznimi se povečuje. A to je dober posel za neko drugo industrijo.