Gnes, 8. februara slavimo ˝kulturni praznik˝. Naši lidje so že negda dali zlo dosti na kulturo, sej so z joj izražali tüdi svojo narodno pripadnost pa ponos. Dostiktor bi nan lehko bili za vzgled, kak so cenili pa se borili za slovenski jezik, pesem, muziko, dramsko igro pa vse drügo, kej štejemo pod kulturo.

Pri Mali Nedli je bila pred 100 leti, leta 1923 ustanovljena godba na pihala, ali ˝plehmuzika˝, kak so ji rekli. Že od svojega začetka je bila nekej posebnega, sej je neso sestovlali glasbeno izobraženi člani, pač pa predvsem kmečki čehoki pa meštri, ki so meli vejko ljubezen do muzike. S skupnimi močmi so si spovali tüdi godbeni dom, ki je eden redkih v Sloveniji, o jihovi pripadnosti pa zagnanosti pa dosti pove to, ka sta dvo člana, to sta bila Lebaričof Franc iz Precetinec (rojeni 1902) pa Šömenof Južek iz Bučkovec (rojeni 1898), za nakup novih inštrumentof zastavila svoje grünte! S ten so v Pragi küpili nove inštrumente, ki so mele višjo štimo, in so bile še bolj zanimive za poslušalce. Plehmuzika je tote peneze odlüžila tak, ka je špilala na raznih žegnajih, novih mešah širom Prlekije, pa tüdi gostüvajih in drügih slovjih. Delüvali so skoro sto let, gnešji cejt pa je tak, ka je večina storih muzikantof pomrla, mlodi pa igrojo večinoma harmonike, sej se le redki starši odločijo, ka deco vpišejo v glasbeno šolo za pihala pa trobila. Vprašanje cejta je, če de še gda pri Mali Nedli zašpilala plehmuzika, ki je tak dugo vdihovala kulturni utrip Pürge.

foto: Nedliška plehmuzika na novi meši Antona Hanžela iz Moravec, leta 1936

https://www.facebook.com/prleskidnevnik