Članek
Objavljeno Feb 21, 2023
KLIK... link na youtube, sinhrono prevarjanje v srbščino
PRVI DEL prevoda celotnega Putinovega nagovora Zvezni Skupščini dne 21.2.2023 (hvala Sašo Gačnik - Svarogov)
Vladimir Putin: Dober dan!
Spoštovani poslanci Zvezne skupščine - senatorji, poslanci Državne dume!
Današnje Sporočilo govorim v težkem – to vsi dobro vemo – prelomnem času za našo državo, v času kardinalnih, nepovratnih sprememb po vsem svetu, najpomembnejših zgodovinskih dogodkov, ki določajo prihodnost naše države in naših ljudi, ko na vsakem izmed nas leži velikanska odgovornost.
Pred letom dni je bila, da bi zaščitili ljudi na naših zgodovinskih ozemljih, da bi zagotovili varnost naše države, da bi odpravili grožnjo, ki jo je predstavljal neonacistični režim, ki se je pojavil v Ukrajini po državnem udaru leta 2014, sprejeta odločitev o izvedbi posebne vojaška operacija. In korak za korakom bomo previdno in dosledno reševali naloge, ki so pred nami.
Donbas se je od leta 2014 boril, branil pravico živeti na svoji zemlji, govoriti svoj materni jezik, se boril in se ne vdal v razmerah blokade ter nenehnega obstreljevanja, neprikritega sovraštva kijevskega režima, verjel in čakal, da bo na pomoč prišla Rusija.
Medtem pa smo – in to dobro veste – delali vse, res vse, da bi ta problem rešili na miren način, se potrpežljivo pogajali za miren izhod iz tega najtežjega konflikta.
Toda za našimi hrbti se je pripravljal povsem drugačen scenarij. Obljube zahodnih vladarjev, njihova zagotovila o želji po miru v Donbasu so se izkazala, kot zdaj vidimo, za ponaredek, za kruto laž. Enostavno so si priigravali čas, se ukvarjali s ‘kryuchkotvorstvom’ (*kryuchkotvorstvo - namerna uporaba malenkosti in raznih formalnosti za zavlačevanje in zmedo sodnih in upravnih zadev), zapirali oči pred političnimi atentati, pred represijami kijevskega režima nad neugodnimi, pred norčevanjem iz vernikov in vse bolj spodbujali ukrajinske neonaciste k izvajanju terorističnih akcij v Donbasu. Na zahodnih akademijah in šolah so usposabljali častniške strukture nacionalističnih bataljonov, dobavljali orožje.
In želim posebej poudariti, da se je Kijev že pred začetkom posebne vojaške operacije pogajal z Zahodom o dobavi sistemov protizračne obrambe, bojnih letal in druge težke opreme Ukrajini. Spomnimo se tudi poskusov kijevskega režima, da bi pridobil jedrsko orožje, saj so o tem javno govorili.
ZDA in Nato sta hitro nameščala svoje vojaške baze in tajne biološke laboratorije poleg meja naše države, med manevri osvajala gledališče prihodnjih vojaških operacij, pripraviljala podrejen jima kijevski režim, zasužnjeno z njune strani Ukrajino, na veliko vojna.
In danes to priznavajo – priznavajo javno, odkrito, brez sramu. Dobesedno ponosni so, uživajo v svoji izdaji, imenujejo tako sporazume iz Minska kot “normandijski format” za diplomatsko predstavo, blef. Se pravi so se ves čas, ko je gorel Donbas, ko je tekla kri, ko si je Rusija iskreno – to želim poudariti – iskreno prizadevala za mirno rešitev, se igrali z življenji ljudi, pravzaprav, kot pravijo v znanih krogih, igrali z označenimi kartami.
Ta nagnusna metoda prevare je bila že večkrat preizkušena. Enako brez sramu, dvolično so se obnašali, pri uničevanju Jugoslavije, Iraka, Libije, Sirije. Te sramote se ne bodo nikoli oprali. Pojmi časti, zaupanja, spodobnosti niso zanje.
V dolgih stoletjih kolonializma, diktata, hegemonije, so se navadili, da jim je vse dovoljeno, navadili so se pljuvati po celem svetu. Izkazalo se je, da enako zaničujoče, po gospôsko, ravnajo tudi z narodi svojih lastnih držav – navsezadnje so tudi njih cinično zavajali oz. zavajali z bajkami o iskanju miru, o spoštovanju resolucij Varnostnega sveta ZN glede Donbasa. Zares, zahodne elite so se spremenile v simbol totalne, nenačelne laži.
Odločno zagovarjamo ne le svoje interese, ampak tudi naše stališče, da v sodobnem svetu ne sme biti delitev na tako imenovane civilizirane države in vse ostale, da je potrebno pošteno partnerstvo, ki načelno zanika vsakršno ekskluzivnost, še posebej agresivno.
Bili smo odprti, iskreno pripravljeni na konstruktiven dialog z Zahodom, govorili in vztrajali pri tem, da tako Evropa kot ves svet potrebujeta nedeljiv varnostni sistem, enak za vse države, in več let našim partnerjem predlagali skupaj razpravljati nad to idejo, delati na njeni realizaciji. Toda v odgovor smo bili deležni nerazločne ali hinavske reakcije. To je - kar se tiče besed. Toda bila so tudi konkretna dejanja: širitev Nata do naših meja, ustvarjanje novih pozicijskih območij za protiraketno obrambo v Evropi in Aziji - pred nami so se odločili skriti z "dežnikom", - to je napotitev vojaških kontingentov, in ne le na meje z Rusijo.
Želim poudariti - da, pravzaprav je to vsem dobro znano - nobena država na svetu nima toliko vojaških baz v tujini kot ZDA. Na stotine jih je - to želim poudariti - na stotine baz po vsem svetu, ves planet je pokrit, dovolj je samo pogledati na zemljevid.
Ves svet je bil priča, kako so odstopali od temeljnih sporazumov na področju orožja, vključno s pogodbo o raketah srednjega in krajšega dosega, enostransko rušili temeljne sporazume za ohranjanje miru na planetu. Iz nekega razloga so to počeli - kot veste, ničesar ne počnejo kar tako.
Končno smo decembra 2021 ZDA in Natu uradno predložili osnutke sporazumov o zagotavljanju varnosti. Toda na vse za nas ključne, temeljne pozicije smo pravzaprav prejeli neposredno zavrnitev. Takrat je končno postalo jasno, da je bila dana zelena luč za izvedbo agresivnih načrtov in da se ne bodo ustavili.
Grožnja je naraščala in to vsak dan. Prihajajoče informacije niso puščale nobenega dvoma, da je bilo za februar 2022 vse pripravljeno za novo krvavo kaznovalno akcijo v Donbasu, proti kateremu je, naj vas spomnim, kijevski režim leta 2014 vrgel in topništvo, in tanke, in letala.
Vsi se dobro spomnimo slik, ko so bili izvedeni zračni napadi na Doneck, zračni napadi niso bili izvedeni le nanj, ampak tudi na druga mesta. Leta 2015 so ponovno poskusili z neposrednim napadom na Donbas, ob tem pa nadaljevali z blokado, obstreljevanjem in terorjem nad civilisti. Vse to, naj vas spomnim, je bilo v popolnem nasprotju z ustreznimi dokumenti in resolucijami, ki jih je sprejel Varnostni svet ZN, popolnoma – vsi so se delali, kot da se nič ne dogaja.
Želim ponoviti: oni so začeli vojno, mi pa smo uporabili silo in jo uporabljamo, da bi jo zaustavili.
Tisti, ki so načrtovali nov napad na Doneck, na Donbas, na Lugansk, so jasno razumeli, da je naslednji cilj udar na Krim in Sevastopol, in mi smo to vedeli in razumeli. In zdaj se o tako daljnosežnih načrtih odkrito govori tudi v Kijevu - razkrili so se, razkrili so tisto, kar smo že tako dobro vedeli.
Mi branimo življenja ljudi, svoj rodni dom. Cilj Zahoda pa je neomejena moč. Za pomoč in oboroževanje kijevskega režima je porabil že več kot 150 milijard dolarjev. Za primerjavo: po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj so države G7 v letih 2020–2021 za pomoč najrevnejšim državam sveta namenile približno 60 milijard dolarjev. Se razumemo, kajne? Za vojno - 150, za najrevnejše države, za katere jih menda nenehno skrbi, pa 60, in še to pod znanimi zahtevami poslušnosti s strani držav - prejemnic tega denarja. In kje je govora o boju proti revščini, o trajnostnem razvoju, o okolju? Kam je vse šlo? Kam je vse izginilo? Ob tem se tok denarja za vojno ne zmanjšuje. Prav tako ne varčujejo s stroški za spodbujanje nemirov in državnih udarov v drugih državah - ponovno poudarjam - po vsem svetu.
Na nedavni konferenci v Münchnu je bilo nešteto obtožb na račun Rusije. Človek dobi vtis, da je bilo to storjeno samo zato, da bi vsi pozabili, kaj je tako imenovani Zahod počel v zadnjih desetletjih. In prav oni so »izpustili duha iz steklenice«, pahnili v kaos cele regije.
Po mnenju samih ameriških strokovnjakov je zaradi vojn – na to želim opozoriti: do teh številk nismo prišli mi, podajajo jih Američani sami – kot posledica vojn, ki so jih ZDA sprožile po letu 2001, je umrlo skoraj 900.000 ljudi, več kot 38 milijonov jih je postalo beguncev. Vse to zdaj preprosto želijo izbrisati iz spomina človeštva, delajo se, kot da se ni nič zgodilo. A tega ni in ne bo pozabil nihče na svetu.
Nihče od njih ne razmišlja o človeških žrtvah in tragedijah, saj seveda na kocki stoji bilijone in bilijone dolarjev; zmožnost nadaljevanja ropanja vseh; pod krinko besed o demokraciji in svoboščinah širiti neoliberalne in v svojem bistvu totalitarne vrednote; lepiti etikete celim državam in narodom, javno žaliti njihove voditelje; zatirati nestrinjanje v svojih državah; z ustvarjanjem podobe sovražnika, odvračati pozornost ljudi od korupcijskih škandalov - navsezadnje vse to ni šlo z ekranov, to vidimo vsi - od naraščajočih notranjih gospodarskih, socialnih, medetničnih problemov in nasprotij.
Naj spomnim, da je v 30. letih prejšnjega stoletja dejansko Zahod odprl nacistom pot na oblast v Nemčiji. V našem času pa so iz Ukrajine začeli delati "anti-Rusijo". Projekt pravzaprav ni nov. Ljudje, ki so se vsaj malo poglobili v zgodovino, dobro vedo: ta projekt sega v 19. stoletje, in so ga z enim samim ciljem - iz naše države odtrgati ta zgodovinska ozemlja, ki se danes imenujejo Ukrajina - gojili v Avstro-Ogrski, na Poljskem in v drugih državah. To je ta cilj. Ni nič novega, nič novosti, vsi ponavljajo.
Danes je Zahod forsiral izvedbo tega projekta s podporo državnega udara leta 2014. Čeprav je bil državni udar krvav, protidržavni, protiustaven – kot da se ni nič zgodilo, kot da je bil nujen, poročali so celo, koliko denarja so porabili zanj. V ideološko osnovo je bila položena rusofobija, skrajno agresiven nacionalizem.
Pred kratkim so eno od brigad oboroženih sil Ukrajine, sram je povedati - nas je sram, njih ni - imenovali "Edelweiss", kot se je imenovala nacistična divizija, ki je sodelovala pri deportaciji Judov, usmrtitvah vojnih ujetnikov, v kaznovalnih akcijah proti partizanom Jugoslavije, Italije, Češkoslovaške in Grčije. V Oboroženih silah Ukrajine in Nacionalni gardi Ukrajine so še posebej priljubljeni ‘ševroni’ Das Reicha, »Mrtve glave«, »Galicije« in drugih enot SS, ki imajo prav tako do komolcev okrvavljene roke. Na ukrajinskih oklepnih vozilih se uporabljajo identifikacijske oznake Wehrmachta nacistične Nemčije.
Neonacisti ne skrivajo za čigave naslednike se imajo. Presenetljivo je, da na Zahodu nihče od oblasti tega ne opazi. Zakaj? Zato, ker jim je, oprostite za nevljudnost, vseeno. Vseeno jim je, na koga staviti v boju proti nam, v boju proti Rusiji. Glavno, da se borijo proti nam, proti naši državi, kar pomeni, da se lahko izkoristi vsakogar. To smo videli, tako je bilo - in teroriste, in neonaciste, še ‘plešastega hudiča’ je dovoljeno uporabiti, Bog odpusti, samo da bi izpolnjevali njihovo voljo, služili kot orožje proti Rusiji.
Projekt “anti-Rusija” je pravzaprav del revanšistične politike do naše države, za ustvarjanje žarišč nestabilnosti in konfliktov neposredno ob naših mejah. In takrat, v 30. letih prejšnjega stoletja, in zdaj je ideja enaka - usmeriti agresijo na Vzhod, zanetiti vojno v Evropi, s tujimi rokami odstraniti konkurente.
Ne bojujemo se s prebivalci Ukrajine, o tem sem že večkrat govoril. Sami prebivalci Ukrajine so postali talci kijevskega režima in njegovih zahodnih gospodarjev, ki so dejansko okupirali to državo v političnem, vojaškem, gospodarskem smislu, desetletja uničevali ukrajinsko industrijo in ropali naravne vire. Naravna posledica je bila družbena degradacija, gromozansko povečanje revščine in neenakosti. In v takšnih razmerah je seveda enostavno zajemati tudi material za vojaške operacije. Nihče ni pomislil na ljudi, pripravljali so jih za zakol in na koncu spremenili v potrošni material. Žalostno, samo govoriti o tem je strašljivo, a je dejstvo.
Odgovornost za podžiganje ukrajinskega konflikta, za stopnjevanje, za povečanje števila njegovih žrtev je v celoti na zahodnih elitah in seveda na sedanjem kijevskem režimu, za katerega je ukrajinsko ljudstvo pravzaprav tujec. Trenutni ukrajinski režim ne služi nacionalnim interesom, temveč interesom tretjih držav.
Zahod uporablja Ukrajino kot udarnega ovna proti Rusiji in kot poligon. Ne bom zdaj podrobno razglabljal o poskusih Zahoda, da bi obrnil tok bojevanja, o njihovih načrtih za povečevanje vojaških dobav - to je tako ali tako že vsem dovolj jasno. Toda ena okoliščina bi morala biti jasna vsem: daljšega, kot bodo dosega zahodni sistemi, ki bodo prihajali v Ukrajino, bolj daleč bomo prisiljeni odmikati grožnjo od naših meja. To je naravno.
Zahodne elite ne skrivajo svojega cilja: povzročiti - kot pravijo, to je dobesedni navedek - "strateški poraz Rusije". Kaj to pomeni? Kaj je to za nas? To pomeni enkrat in za vselej opraviti z nami, se pravi, da nameravajo lokalni konflikt prenesti v fazo globalnega soočenja. Točno tako tudi vse to razumemo in bomo temu primerno tudi odreagirali, saj gre v tem primeru za obstoj naše države.
Vendar pa tudi ne morejo, da se ne bi zavedali, da je Rusijo na bojišču nemogoče premagati, zato proti nam izvajajo vedno bolj agresivne informacijske napade. Kot cilj v prvi vrsti seveda izbirajo mlade ljudi, mlade generacije. In tu spet nenehno lažejo, izkrivljajo zgodovinska dejstva, ne prenehajo z napadi na našo kulturo, na Rusko pravoslavno cerkev in druge tradicionalne verske organizacije naše države.
Poglejte, kaj počnejo s svojimi narodi: uničenje družine, kulturne in nacionalne identitete, sprevrženost, zloraba otrok, vse do pedofilije, so razglašeni za normo, normo njihovega življenja, a duhovščino, duhovnike silijo blagoslavljati istospolne poroke. Bog jih blagoslovi, naj delajo, kar hočejo. Kaj se tukaj želi povedati? Odrasli imajo pravico živeti, kot hočejo - v Rusiji smo to tako obravnavali in bomo to vedno obravnavali tako: nihče se ne vtika v zasebno življenje in tega tudi ne bomo počeli.
Vendar jim želim reči: ampak poglejte, oprostite, Sveto pismo, glavne knjige vseh drugih svetovnih religij. Tam je povedano vse, med drugim tudi to, da je družina zveza moškega in ženske, vendar so zdaj tudi ta sveta besedila izpostavljena dvomu. Poročali so naprimer, da Anglikanska cerkev načrtuje – zares, zaenkrat zgolj načrtuje – raziskati zamisel o spolno nevtralnem bogu (to se nanaša na Jezusa). Kaj lahko tukaj rečeš? “Bog odpusti jim, ne vedo kaj delajo”.
Milijoni ljudi na Zahodu razumejo, da jih vodijo v pravo duhovno katastrofo. Elite, potrebno je povedati naravnost, izgubljajo razsodnost, in zdi se, da ni zdravila. Ampak to so njihovi problemi, kot sem že povedal, mi pa smo dolžni zaščititi svoje otroke in to bomo storili: zaščitili bomo naše otroke pred degradacijo in degeneracijo.
Očitno je, da bo Zahod poskušal spodkopati in razcepiti našo družbo, se zanašati na narodne izdajalce, ki imajo vse čase - to želim poudariti - enak strup prezira do lastne Domovine in željo po zaslužku od prodaje tega strupa tistim, ki so za to pripravljeni plačati. Vedno je bilo tako.
Kdor je stopil na pot neposredne izdaje, terorističnih in drugih kaznivih dejanj zoper varnost naše družbe, ozemeljsko celovitost države, bo za to odgovarjal po zakonu. Nikoli pa ne bomo kot kijevski režim in zahodne elite, ki se ukvarjajo in so se ukvarjale z "lovom na čarovnice", ne bomo obračunavali s tistimi, ki so naredili korak stran, se umaknili iz svoje domovine. Naj to ostane na njihovi vesti, naj s tem živijo – oni bodo morali živeti s tem. Važno, da so jim ljudje, državljani Rusije dali moralno oceno.
Ponosen sem - mislim, da smo vsi ponosni - da je naš večnacionalni narod, velika večina državljanov, zavzela načelno stališče do posebne vojaške operacije, razumela pomen dejanj, ki jih izvajamo, podprla naša dejanja za zaščito Donbasa. V tej podpori se je predvsem izkazal pravi patriotizem - občutek, ki je zgodovinsko neločljivo povezan z našimi ljudmi. S svojim dostojanstvom pušča močan vtis globokega zavedanja vsakogar - poudarjam - vsakogar neločljive usode z usodo Domovine.
Dragi prijatelji, želim se zahvaliti vsem, vsem prebivalcem Rusije za njihov pogum in odločnost, zahvaliti se našim junakom, vojakom in častnikom vojske in mornarice, Nacionalne garde, pripadnikom posebnih služb in vsem organom struktur moči, vojakom Donetskega in Luganskega korpusa, prostovoljcem, patriotom, ki se borijo v vrstah vojaških bojnih rezerv BARS.
Rad bi se opravičil: žal mi je, da med današnjim govorom ne morem imenovati vseh. Veste, ko sem pripravljal ta govor, sem napisal dolg, dolg seznam teh herojskih enot, potem pa sem ga črtal iz današnjega govora, ker, kot sem rekel, je nemogoče poimenovati vse in enostavno sem se bal užaliti tiste, ki jih ne bi imenoval.
Globok poklon staršem, ženam, družinam naših branilcev, zdravnikom in bolničarjem, medicinskim inštruktorjem, bolničarjem, ki rešujejo ranjence, železničarjem in voznikom, ki oskrbujejo fronto, graditeljem, ki utrjujejo in obnavljajo stanovanja, ceste, civilne objekte, delavcem in inženirjem obrambnih obratov, ki zdaj v več izmenah delajo skoraj 24 ur na dan, do podeželskih delavcev, ki zanesljivo zagotavljajo prehransko varnost države.
Zahvaljujem se učiteljem, ki iskreno skrbijo za mlade generacije Rusije, še posebej tistim učiteljem, ki delajo v najtežjih, pravzaprav frontnih razmerah; kulturnikom, ki prihajajo na vojno območje, v bolnišnice podpirat vojake in častnike; prostovoljcem, ki pomagajo fronti in civilistom; novinarjem, predvsem pa seveda vojni dopisnikom, ki tvegajo na fronti, da vsemu svetu povedo resnico; pastirjem ruskih tradicionalnih religij, vojaškim duhovnikom, katerih modra beseda podpira in navdihuje ljudi; javnim uslužbencem in podjetnikom - vsem, ki opravljajo svojo poklicno, državljansko in preprosto človeško dolžnost.
Posebne besede za prebivalce Ljudske republike Doneck in Lugansk, regij Zaporožje in Herson. Sami, dragi prijatelji, sami ste na referendumih določali svojo prihodnost, se trdno odločili, kljub grožnjam in terorju neonacistov, v razmerah, ko so bile vojaške operacije zelo blizu, a ni bilo in ni nič močnejšega od vaše odločenosti biti z Rusijo, s svojo domovino.
(aplavz)
Želim poudariti, da je to odziv občinstva na prebivalce Ljudske republike Doneck in Lugansk, Zaporožja in Hersona. Še enkrat: globok poklon vsem.
Začeli smo že in bomo še povečevali velik obseg programa socialno-ekonomske obnovitve in razvoja teh novih subjektov federacije. Govora je tudi o oživitvi podjetij in delovnih mest, pristanišč Azovskega morja, ki je ponovno postalo notranje morje Rusije, o gradnji novih sodobnih cest, kot smo to storili na Krimu, ki ima zdaj zanesljivo zemeljsko povezavo z vso Rusijo. Vse te načrte bomo skupaj zagotovo uresničili.
Danes regije v državi zagotavljajo neposredno podporo mestom, okrožjem in vasem Ljudske republike Doneck in Lugansk, regiji Zaporožje in Herson. To počnejo iskreno, kot pravi bratje in sestre. Zdaj smo spet skupaj, kar pomeni, da smo postali še močnejši in bomo storili vse, da se v našo zemljo vrne dolgo pričakovani mir, da bo zagotovljena varnost ljudi. Za to, za svoje prednike, za prihodnost otrok in vnukov, za vzpostavitev zgodovinske pravičnosti, za ponovno združitev našega ljudstva se danes borijo borci, naši heroji.
Dragi prijatelji, prosim vas, da počastimo spomin na naše soborce, ki so dali svoja življenja za Rusijo, na civiliste, starejše, ženske, otroke, ki so umrli pod granatiranjem v rokah neonacistov in rabljev.
(minuta molka)
Hvala vam.
Vsi razumemo, tudi jaz razumem, kako neznosno težko je zdaj ženam, sinovom, hčeram padlih vojakov, njihovim staršem, ki so vzgojili dostojne branilce Domovine - ravno takšne, kot mlada garda Krasnodona, kot fantje in dekleta ki so se med Veliko Domovinsko vojno boril proti nacizmu, branili Donbas. Njihov pogum, vztrajnost, največjo trdnost, požrtvovalnost še danes pomni vsa Rusija.
Naša dolžnost je podpirati družine, ki so izgubile svoje sorodnike, ljubljene, jih pomagati vzgajati, vzgajati otroke, jim dati izobrazbo in poklic. Družina vsakega udeleženca posebne vojaške operacije mora biti v območju nenehne pozornosti, obdana s skrbjo in častjo. Na njihove potrebe se je treba odzvati takoj, brez birokracije.
Predlagam ustanovitev posebnega državnega sklada. Njegova naloga bo usmerjena v osebno pomoč družinam padlih vojakov in veteranom posebne vojaške operacije. Usklajeval bo zagotavljanje socialne, zdravstvene, psihološke podpore, reševal vprašanja sanatorijskega zdravljenja in rehabilitacije, pomagal pri izobraževanju, športu, zaposlovanju, podjetništvu, izpopolnjevanju in pri pridobivanju novega poklica. Ločena najpomembnejša naloga fundacije je organizacija dolgotrajne oskrbe na domu, visokotehnološka protetika za vse, ki jo potrebujejo.
Vlado prosim, da skupaj s komisijo Državnega sveta za socialno politiko, v regijah čim prej reši vsa organizacijska vprašanja.
Delo državnega sklada naj bo odprto, postopek zagotavljanja pomoči pa enostaven, po principu "enega okenca", brez blagajne in birokracije. Za vsako družino, poudarjam, za vsako družino pokojnika, za vsakega veterana bi morala biti dodeljena osebna socialna delavka, koordinatorka, ki bo v okviru osebne komunikacije v realnem času reševala nastajajoče vprašanja. Rad bi vas opozoril: strukture sklada morajo biti nameščene v vseh regijah Ruske federacije že letos.
Imamo že ukrepe za podporo veteranom Velike Domovinske vojne, veteranom spopadov in udeležencem lokalnih konfliktov. Mislim, da se lahko v prihodnje s temi pomembnimi zadevami ukvarja tudi državni sklad, ki sem ga omenil. To moramo urediti in pozivam Vlado, da to stori.
Naj poudarim, da ustanovitev posebnega sklada ne odpravlja odgovornosti drugih struktur in ravni oblasti. Pričakujem, da bodo vsi zvezni oddelki, regije in občine še naprej pozorno spremljali veterane, vojaško osebje in njihove družine. In v zvezi s tem se želim zahvaliti voditeljem subjektov federacije, županom mest, vodjem regij, ki se nenehno srečujejo z ljudmi, med drugim hodijo tudi na frontno linijo in podpirajo svoje sodržavljane.
Kaj je še posebej za izpostaviti? Danes poklicni vojaki, mobiliziranci in prostovoljci skupaj prenašajo tegobe fronte - govorimo o zalogah in opremi, o denarnih nadomestilih in zavarovalninah v zvezi z ranjenostjo, o zdravstveni oskrbi. Vendar pritožbe, ki prihajajo k meni in guvernerjem - tudi o tem mi poročajo - vojaškemu tožilstvu, komisarju za človekove pravice, kažejo, da vsa ta vprašanja še zdaleč niso rešena. Potrebno je reševati vsak posamezni primer.
In še nekaj: služba na območju posebne vojaške operacije - to vsi zelo dobro razumejo - je povezana z ogromnim fizičnim in psihičnim stresom, z vsakodnevnimi tveganji za zdravje in življenje. Zato menim, da je treba za mobilizirance, sploh za vse vojaške osebe, za vse udeležence posebne vojaške operacije, vključno s prostovoljci, vzpostaviti redni dopust v trajanju najmanj 14 dni in najmanj enkrat na šest mesecev, brez časa potovanja, tako da bo imel vsak vojak možnost obiskati družino, biti blizu sorodnikov in prijateljev.
Spoštovani kolegi!
Kot veste, smo s predsedniškim odlokom potrdili načrt izgradnje in razvoja oboroženih sil za obdobje 2021–2025. Delo na njegovi izvedbi poteka, izvajajo se potrebne prilagoditve. Pri tem želim poudariti, da morajo naši nadaljnji koraki pri krepitvi vojske in mornarice ter sedanji perspektivi razvoja Oboroženih Sil seveda temeljiti na realnih bojnih izkušnjah, pridobljenih v posebni vojaški operaciji. Za nas so izjemno pomembne, lahko bi celo rekli, popolnoma neprecenljive.
Zdaj je na primer stopnja opremljenosti ruskih sil za jedrsko odvračanje z najnovejšimi sistemi več kot 91 odstotkov, 91,3 odstotka. In zdaj, ponavljam, glede na pridobljene izkušnje moramo doseči enako visoko raven kakovosti v vseh sestavnih delih Oboroženih Sil.
Častnike in vodnike, ki so se izkazali kot sposobni, sodobni in odločni poveljniki – teh je ogromno – bodo prednostno napredovali na višje položaje, pošiljali na vojaške univerze in akademije služiti močnim kadrovskim rezervam za Oborožene Sile. In seveda bi morali biti iskani med civilnim prebivalstvom, v vladi na vseh ravneh. Želim samo opozoriti kolege na to. Je zelo pomembno. Ljudje morajo razumeti, da Domovina ceni njihov prispevek k njeni obrambi.
Aktivno bomo uvajali najnaprednejše tehnologije, ki bodo zagotavljale povečanje kakovostnega potenciala vojske in mornarice. Imamo tak razvoj, vzorce orožja in opreme v vsaki smeri. Mnogi od njih so po svojih značilnostih bistveno boljši od svojih tujih kolegov. Naloga, ki je zdaj pred nami, je razviti njihovo množično, serijsko proizvodnjo. In takšno delo je v teku, se izvaja, njegov tempo se nenehno povečuje - in to želim poudariti - na naši lastni, ruski znanstveni in industrijski bazi, na račun aktivnega sodelovanja malih in srednje velikih visokotehnoloških podjetij pri izvajanju državnih obrambnih naročil.
Danes naše tovarne, oblikovalski biroji in raziskovalne skupine zaposlujejo tako izkušene strokovnjake kot tudi vedno več mladih ljudi, nadarjenih, usposobljenih, predanih preboju, zvestih tradiciji ruskih orožarjev - narediti vse za zmago.
Zagotovo bomo okrepili jamstva za delovne kolektive. To velja tudi za plače in socialno varnost. Predlagam uvedbo posebnega programa prednostnega najema stanovanj za zaposlene v podjetjih obrambne industrije. Najemnina zanje bo bistveno nižja od tržne, saj bo pomemben del plačila stanovanj krila država.
Vsekakor smo se o tem pogovarjali z Vlado. Naročam vam, da pripravite vse podrobnosti tega programa in nemudoma začnete graditi takšna najemniška stanovanja, predvsem seveda v mestih - naših pomembnih obrambnih, industrijskih in raziskovalnih središčih.
...
DRUGI DEL prevoda celotnega Putinovega nagovora Zvezni Skupščini dne 21.2.2023
Vladimir Putin: Spoštovani kolegi! Kot sem že povedal, je Zahod proti nam postavil ne le vojaško, informacijsko, ampak tudi gospodarsko fronto. A nikjer ni nič dosegel in nikoli ne bo. Še več, pobudniki sankcij kaznujejo sami sebe: izzvali so podražitve, izgube delovnih mest, zaprtja tovarn, energetsko krizo v lastnih državah, svojim državljanom pa pravijo - to slišimo - pravijo, da so za vse to krivi Rusi.
Kakšna sredstva so bila v tej sankcijski agresiji uporabljena proti nam? Poskušali so prekiniti gospodarske vezi z ruskimi podjetji, odklopiti finančni sistem od komunikacijskih kanalov, da bi sesuli naše gospodarstvo, nas prikrajšati za dostop do izvoznih trgov, da bi udarili po prihodkih. To in kraja - drugače se ne da reči - naših deviznih rezerv, poskusi sesutja rublja in izzivati uničujočo inflacijo.
Ponavljam, protiruske sankcije so le sredstvo. In cilj, kot zahodni voditelji sami izjavljajo - neposreden citat - je "prisiliti k trpljenju" naše državljane. "Prisiliti k trpljenju" - kakšni humanisti. Ljudem želijo povzročiti trpljenje in s tem destabilizirati našo družbo od znotraj.
Toda njihov izračun se ni uresničil - rusko gospodarstvo in sistem upravljanja sta se izkazala za veliko močnejšega, kot so mislili na Zahodu. Zahvaljujoč skupnemu delu vlade, parlamenta, Banke Rusije, sestavnih subjektov federacije in seveda poslovne skupnosti, delovnih kolektivov, smo zagotovili stabilnost gospodarskega položaja, zaščitili državljane, ohranili delovna mesta, preprečili pomanjkanje na trgu, vključno z osnovnimi dobrinami, podprli finančni sistem, podjetnike, ki vlagajo v razvoj svojega posla in s tem v razvoj države.
Tako je bil že marca lani lansiran paket ukrepov za podporo podjetništvu in gospodarstvu v skupni vrednosti približno bilijon rubljev. Rad bi vas opozoril na dejstvo, da to ni politika izdaje, ne, ne, vse poteka na trdni tržni podlagi.
Ob koncu leta 2022 se je bruto domači proizvod znižal. Mihail Vladimirovič je poklical in rekel: rad bi, da mi poveste o tem. Mislim da je včeraj ta informacija prišla v javnost in pravilno, pravočasno, po pričakovanjih, vse gre po načrtih.
Napovedovali so nam, ne pozabite, gospodarsko recesijo 20-25 odstotkov. Pred kratkim smo rekli: 2,9 - jaz sem rekel. Malo kasneje - 2.5. Bruto domači proizvod je v letu 2022 padel za 2,1 odstotka - to so najbolj sveži podatki. Ob tem naj vas spomnim, da so nam že februarja-marca lani, kot sem povedal, preprosto napovedovali sesutje gospodarstva.
Ruski posel je obnovil logistiko, okrepil vezi z odgovornimi, predvidljivimi partnerji – in teh je veliko, v svetu je takšnih večina.
Naj opozorim, da se je delež ruskega rublja v naših mednarodnih obračunih v primerjavi z decembrom 2021 podvojil in je znašal eno tretjino, skupaj z valutami prijateljskih držav pa je to že več kot polovica.
Skupaj s partnerji si bomo še naprej prizadevali za oblikovanje stabilnega, varnega sistema mednarodnih poravnav, neodvisnega od dolarja in drugih zahodnih rezervnih valut, ki bodo ob takšni politiki zahodnih elit in zahodnih oblastnikov neizogibno izgubljale svoj univerzalni značaj. Vse počnejo z lastnimi rokami. Nismo mi tisti, ki zmanjšujemo poravnave v dolarjih ali v drugih tako imenovanih univerzalnih valutah - vse naredijo z lastnimi rokami.
Veste, obstaja stabilen izraz: puške namesto masla. Obramba države je seveda najpomembnejša prioriteta, a pri reševanju strateških nalog na tem področju ne smemo ponoviti napak iz preteklosti, ne smemo uničiti lastnega gospodarstva. Imamo vse, da zagotovimo varnost in ustvarimo pogoje za samozavesten razvoj države. Po tej logiki delujemo in bomo delovali tudi naprej.
Na primer, veliko osnovne industrije, rad bi poudaril, da gre za konkretno civilne sektorje domačega gospodarstva, v preteklem letu ne le da se niso zmanjšali, temveč so znatno povečali proizvodnjo. Prvič v sodobni zgodovini naše države je obseg naročanja stanovanj presegel 100 milijonov kvadratnih metrov.
Kar zadeva našo kmetijsko proizvodnjo, je ta lani kazala dvomestno stopnjo rasti. Najlepša hvala, globok poklon kmetijskim pridelovalcem. Ruski kmetje so poželi rekordno žetev: več kot 150 milijonov ton žita, od tega več kot 100 milijonov ton pšenice. Do konca kmetijskega leta, torej do 30. junija 2023, lahko uspemo spraviti skupni obseg izvoza žita na 55-60 milijonov ton.
Še pred 10-15 leti je bila to zgolj pravljica, popolnoma nerealen načrt. Če se spomnite – in zagotovo se nekateri tukaj spomnijo, tukaj je nekdanji podpredsednik vlade in kmetijski minister – nedolgo nazaj smo na splošno zbrali 60 milijonov na leto, zdaj pa bo 55–60 samo izvozni potencial. Prepričan sem, da imamo vse možnosti za podoben preboj tudi na drugih področjih.
Nismo dovolili upada trga dela, nasprotno, dosegli smo zmanjšanje brezposelnosti v sodobnih razmerah. Danes, ob tako velikih težavah z vseh strani, je trg dela za nas postal udobnejši, kot je bil prej. Ne pozabite, pred pandemijo je bila brezposelnost 4,7 odstotka, zdaj pa je po mojem 3,7 odstotka. Mihail Vladimirovič, koliko je, 3,7? 3,7 je zgodovinski minimum.
Ponavljam, rusko gospodarstvo je premagalo tveganja, ki so se pojavila – premagalo jih je. Da, veliko teh tveganj je bilo nemogoče izračunati vnaprej, morali smo se odzvati dobesedno iz kolesja, saj so se pojavljale težave. Tako na državni ravni kot v gospodarstvu so se odločitve sprejemale v maksimalno operativnem režimu. Rad bi omenil, da so tu odigrali veliko vlogo zasebna pobuda, mala in srednje velika podjetja – tega ne smemo pozabiti. Izognili smo se pretirani administrativni regulaciji, pristranskosti gospodarstva proti državi.
Kaj je še pomembno? Gospodarski upad je bil lani zabeležen samo v drugem četrtletju - že v tretjem in četrtem četrtletju je bilo zaznati rast in okrevanje. Dejansko smo vstopili v nov cikel gospodarske rasti. Po mnenju strokovnjakov njen model in struktura pridobitavata kvalitativno drugačen značaj. V ospredje prihajajo novi in obetavni svetovni trgi, vključno z azijsko-pacifiško regijo, lastnim domačim trgom, znanstvena, tehnološka, kadrovska baza: ne dobava surovin v tujino, temveč proizvodnja blaga z visoko Dodano vrednostjo. To omogoča sprostitev ogromnega potenciala Rusije v vseh sferah in na vseh področjih.
Že letos je napovedana solidna rast domačega povpraševanja. Prepričan sem, da bodo naša podjetja izkoristila to priložnost za povečanje proizvodnje, proizvodnjo najbolj iskanih izdelkov in zasedbo niš, ki so se izpraznile ali se izpraznijo po odhodu zahodnih podjetij.
Danes vidimo celotno sliko, razumemo strukturne probleme, ki jih moramo rešiti v logistiki, tehnologiji, financah in kadrih. Zadnja leta smo veliko in nenehno govorili o tem, da je treba spremeniti strukturo našega gospodarstva, zdaj pa so te spremembe nujne in to spreminja situacijo, v tem primeru na bolje. Vemo, kaj je treba storiti za enakomeren progresivni razvoj Rusije, še posebej za suveren, neodvisen razvoj, kljub zunanjim pritiskom in grožnjam, z zanesljivim jamstvom za varnost in interese države.
Opozarjam vas in želim še posebej poudariti: smisel našega dela ni prilagajanje trenutnim razmeram. Strateška naloga je naše gospodarstvo dvigniti na nove meje. Zdaj se vse spreminja, in to zelo, zelo hitro. To ni le čas izzivov, ampak tudi priložnosti – danes je to res, in od tega, kako jih bomo uresničili, je odvisno naše prihodnje življenje. Treba je odstraniti – to želim poudariti – odstraniti vsa medresorska protislovja, formalnosti, žalitve, opustitve, druge neumnosti. Vse za posel, vse za rezultat - vse naj bo usmerjeno k temu.
Uspešen začetek ruskih podjetij, malih družinskih podjetij je že zmaga. Odprtje modernih tovarn in kilometri novih cest so zmaga. Nova šola ali vrtec je zmaga. Znanstvena odkritja in tehnologije so seveda tudi zmaga. Prispevek vsakega posameznika v skupni uspeh - to je tisto, kar je pomembno.
Na katera področja naj bo usmerjeno partnersko delo države, regij, domačega gospodarstva?
Najprej. Širili bomo perspektivne zunanje gospodarske odnose in gradili nove logistične koridorje. Sprejeta je že odločitev o razširitvi hitre ceste Moskva-Kazan do Jekaterinburga, Čeljabinska in Tjumna ter v prihodnosti do Irkutska in Vladivostoka z dostopom do Kazahstana, Mongolije in Kitajske, kar bo med drugim bistveno razširilo naše gospodarske vezi s trgi jugovzhodne Azije.
Razvijali bomo pristanišča Črnega in Azovskega morja. Posebno pozornost bomo namenili - to že namenjamo, vedo tisti, ki to vsakodnevno počnejo - posebno pozornost bomo namenili mednarodnemu koridorju sever-jug. Že letos bodo skozi Volgo-Kaspijski kanal lahko plula plovila z ugrezom do najmanj 4,5 metra. To bo odprlo nove poti za poslovno sodelovanje z Indijo, Iranom, Pakistanom in državami Bližnjega vzhoda. Ta koridor bomo še naprej razvijali.
Naši načrti vključujejo pospešeno modernizacijo vzhodne smeri železnice, transsibirske železnice in BAM-a ter širitev zmogljivosti severne morske poti. To ni le dodaten tovorni promet, ampak tudi osnova za reševanje nacionalnih problemov za razvoj Sibirije, Arktike in Daljnega vzhoda.
Infrastruktura regij, razvoj infrastrukture, vključno s komunikacijami, telekomunikacijami in cestnim omrežjem, bo dobila močan zagon. Že prihodnje leto, leta 2024, bo v normalno stanje privedenih najmanj 85 odstotkov cest v največjih strnjenih naseljih v državi ter več kot polovica cest regionalnega in medobčinskega pomena. Prepričan sem, da nam bo uspelo.
Nadaljevali bomo program brezplačne plinifikacije. Sprejet je bil že sklep o razširitvi na družbene objekte: vrtce in šole, ambulante, bolnišnice, ambulante in porodnišnice. Za državljane pa bo tak program zdaj deloval neprestano: kadarkoli lahko zaprosijo za priključitev na plinovodna omrežja.
Letos se začne obsežen program za gradnjo in popravilo stanovanjskih in komunalnih storitev. V desetih letih naj bi na tem področju vložili najmanj 4,5 bilijona rubljev. Vemo, kako pomembno je to za občane, kako zapostavljeno je to področje – treba je delati in bomo. Pomembno je, da se program takoj močno zažene, zato Vlado pozivam, da zagotovi njegovo stabilno financiranje.
Drugič. Bistveno bomo morali razširiti tehnološke zmogljivosti ruskega gospodarstva in zagotoviti rast zmogljivosti domače industrije.
Zagnano je orodje za industrijsko hipoteko, s čemer bo zdaj možno najeti ugodno posojilo ne le za nakup proizvodnih območij, temveč tudi za njihovo gradnjo ali posodobitev. O znesku takšnega posojila se je večkrat razpravljalo in se ga želelo povečati, spodoben znesek, kot prvi korak - ni slabo: znesek takšnega posojila - do 500 milijonov rubljev. Na voljo je po stopnji treh ali pet odstotkov za obdobje do sedem let. Zdi se mi zelo dober program in ga je treba uporabiti.
Z letošnjim letom je v veljavi tudi nov način delovanja industrijskih grozdov, v katerem so zmanjšane davčne in administrativne obremenitve rezidenčnih podjetij, povpraševanje po njihovih inovativnih izdelkih, ki šele vstopajo na trg, pa je podprto z dolgoročnimi naročili in državnimi subvencijami.
Po ocenah naj bi ti ukrepi do leta 2030 zagotovili izvedbo zahtevanih projektov v vrednosti več kot deset bilijonov rubljev, že letos pa je pričakovani obseg naložb lahko približno dva bilijona. Rad bi vas opozoril, da to niso le napovedi, ampak jasno postavljena merila.
Zato Vlado pozivam, da čimbolj pospeši zagon teh projektov, podpre gospodarstvo in ponudi sistemske podporne ukrepe, tudi davčne spodbude. Vem, kako finančni blok ne mara dajati ugodnosti, in deloma se strinjam z naslednjim stališčem: davčni sistem mora biti celovit, brez niš, izjem, vendar je v tem primeru potreben kreativen pristop.
Tako lahko ruska podjetja od letos znižajo plačilo davka na dobiček, če kupijo napredne domače IT rešitve in izdelke, ki uporabljajo umetno inteligenco. Poleg tega se ti stroški upoštevajo s povečanim koeficientom, ki je enkrat in pol višji od dejanskih stroškov. To pomeni, da za vsak rubelj, ki ga podjetje vloži v nakup takšnih izdelkov, ki sem jih pravkar omenil, obstaja davčna olajšava v višini rublja in pol.
Predlagam razširitev te davčne ugodnosti na nakup ruske visokotehnološke opreme na splošno. Vlado prosim, da poda predloge seznama tovrstne opreme po panogah, v katerih se uporablja, in postopku dodeljevanja ugodnosti. To je dobra odločitev, ki bo oživila gospodarstvo.
Tretjič. Najpomembnejša tema na dnevnem redu za razvoj gospodarske rasti so novi viri financiranja investicij, o tem tudi veliko govorimo.
Zahvaljujoč močni plačilni bilanci se Rusiji ni treba zadolževati v tujini, se klanjati, prositi za denar in nato voditi dolg dialog o tem, kaj, koliko in pod kakšnimi pogoji dajati. Domače banke delujejo trdno in stabilno, imajo solidno rezervo.
V letu 2022 je obseg bančnih posojil podjetniškemu sektorju narasel, razumete, narasel je. Strahov glede tega je bilo veliko, a beležimo rast, in sicer za 14 odstotkov, kar je več kot leta 2021, brez vojaške operacije. Leta 2021 je bila rast 11,7 odstotna, zdaj pa 14 odstotna. 20,4 odstotke je dodal tudi hipotekarni portfelj. Razvoj je v teku.
Glede na rezultate lanskega leta je bančni sektor kot celota posloval z dobičkom. Da, ni tako velik kot v prejšnjih letih, a spodoben: dobiček - 203 milijarde rubljev. To je tudi pokazatelj stabilnosti ruskega finančnega sektorja.
Po ocenah se bo inflacija v Rusiji že v drugem četrtletju letos približala ciljni ravni štirih odstotkov. Naj spomnim, da je v nekaterih državah EU že 12, 17, 20 odstotkov, mi imamo štiri, no, pet - centralna banka in ministrstvo za finance skupaj ugotavljajo, a bo bližje ciljnemu kazalcu. Ob upoštevanju pozitivne dinamike tega in drugih makroekonomskih parametrov se oblikujejo objektivni pogoji za znižanje dolgoročnih posojilnih obrestnih mer v gospodarstvu, kar pomeni, da bi morali krediti za realni sektor postati dostopnejši.
Povsod po svetu so dolgoročna varčevanja državljanov pomemben vir naložbenih virov, zato moramo spodbujati tudi njihov pritok v naložbeni sektor. Vlado prosim, da pospeši predložitev Državni Dumi zakonov za začetek ustreznega državnega programa že od aprila letos.
Pomembno je ustvariti dodatne pogoje za državljane, da vlagajo in zaslužijo doma, v državi. Hkrati je treba zagotoviti varnost naložb državljanov v prostovoljno pokojninsko varčevanje. Obstajati mora enak mehanizem kot v sistemu zavarovanja bančnih vlog. Naj vas spomnim, da so takšne vloge državljanov v višini do enega milijona 400 tisoč rubljev zavarovane s strani države in je njihova vrnitev zagotovljena. Za prostovoljno pokojninsko varčevanje predlagam, da se določi dvakratni znesek - do dva milijona 800 tisoč rubljev. Prav tako je treba zaščititi naložbe državljanov v druge instrumente dolgoročnih naložb, tudi pred morebitnim stečajem finančnih posrednikov.
Za privabljanje kapitala v hitro rastoča in visokotehnološka podjetja so potrebne ločene rešitve. Zagotovljena jim bo podpora za plasiranje delnic na domačem borznem trgu, vključno z davčnimi spodbudami, tako za podjetja kot za kupce teh delnic.
Najpomembnejši element ekonomske suverenosti je podjetniška svoboda. Ponavljam: v ozadju zunanjih poskusov zadrževanja Rusije je ravno zasebno podjetništvo dokazalo, da se lahko prilagodi hitro spreminjajočemu se okolju in v težkih razmerah zagotovi gospodarsko rast. Zato je treba podpreti vsako poslovno pobudo, ki je namenjena koristi države.
V zvezi s tem se mi zdi prav, da se vrnem k vprašanju revizije številnih norm kazenskega prava v smislu tako imenovanih gospodarskih kaznivih dejanj. Seveda mora država nadzirati dogajanje na tem področju, permisivnosti tu ni mogoče dopustiti, a tudi predaleč ni treba iti. Treba se je bolj aktivno premikati proti tej dekriminalizaciji, o kateri sem govoril. Računam, da bo Vlada skupaj z Državnim Zborom, organi pregona in gospodarskimi združenji to delo dosledno in temeljito opravila.
Hkrati pozivam Vlado, da v tesnem sodelovanju z DZ predlaga dodatne ukrepe, ki bodo pospešili proces ‘deoffshorizacije’ gospodarstva. Poslovanje, predvsem v ključnih sektorjih in panogah, mora delovati v ruski jurisdikciji – to je osnovno načelo.
In v zvezi s tem, dragi kolegi, majhen filozofski umik. Kaj bi rad posebej povedal?
Spomnimo se težav in neravnovesij, s katerimi se je soočalo pozno sovjetsko gospodarstvo. Zato je po razpadu Sovjetske zveze, njenega načrtovanega sistema, v kaosu 90. let, država začela ustvarjati gospodarstvo, ki temelji na tržnih odnosih, zasebni lastnini - na splošno je vse pravilno. V marsičem so bile za zgled zahodne države - kot veste, je bilo svetovalcev tu na ducate - in zdelo se je dovolj, da so samo kopirali njihove modele. Res je, še vedno so se prepirali med seboj, tega se spomnim: Evropejci so se prepirali z Američani o tem, kako naj se razvija rusko gospodarstvo.
In kaj se je posledično zgodilo? Naše nacionalno gospodarstvo se je v veliki meri specifično usmerilo na Zahod, predvsem kot vir surovin. Nianse so bile seveda različne, a na splošno kot vir surovin. Razlogi za to so tudi razumljivi: novi, nastajajoči ruski posel je bil seveda usmerjen, tako kot vsi drugi posli v vseh drugih državah, predvsem v pridobivanje dobička, in to hitro in enostavno. Kaj ga je prineslo? To je prodaja virov: nafte, plina, kovin, lesa.
Malo ljudi je razmišljalo, morda pa tudi ni bilo takšne priložnosti za dolgoročne naložbe, zato so se drugi, bolj zapleteni sektorji gospodarstva slabo razvijali. In da smo prekinili ta negativni trend - vsi so ga dobro videli, v vseh vladah - so bila potrebna leta, prilagoditev davčnega sistema in obsežne državne investicije.
Tu smo dosegli resnično vidne spremembe. Da, rezultat je, ampak, ponavljam, treba je upoštevati razmere, v katerih se je razvijal naš, predvsem velik posel. Tehnologija - na Zahodu cenejši finančni viri in dobičkonosni trgi - na Zahodu, seveda, in tudi tja se je začel stekati kapital. Na žalost, namesto da bi šli širiti proizvodnjo, kupovati opremo in tehnologije, ustvarjati nova delovna mesta pri nas, v Rusiji, se je porabljal tudi za tuja posestva, jahte in elitne nepremičnine.
Ja, potem so začeli vlagati, seveda, v razvoj, seveda, ampak na prvi etapi je v veliki meri šlo tja v širokem toku vse za te namene - za potrošnjo. In kjer je bogastvo, so seveda otroci, njihova izobrazba, njihovo življenje, njihova prihodnost. In državi je bilo zelo težko slediti in preprečiti takšen razvoj situacije, skoraj nemogoče – živeli smo v paradigmi prostega trga.
Zadnji dogodki so prepričljivo pokazali, da se je podoba Zahoda kot varnega zatočišča in zatočišča kapitala izkazala za privid, ponaredek. In tisti, ki tega niso pravočasno prepoznali, ki so Rusijo obravnavali le kot vir dohodka in so nameravali živeti predvsem v tujini, so veliko izgubili: tam so jih preprosto oropali, odvzeli so jim celo zakonito zaslužen denar.
Nekako v šali - verjetno se mnogi spomnijo - ko sem nagovarjal predstavnike ruskega gospodarstva, sem rekel: izmučilo vas bo požiranje prahu, tekanje po sodiščih in uradih zahodnih uradnikov, ob reševanju svojega denarja. Točno to se je zgodilo.
Veste, zdaj bom dodal zelo pomembno - preprosto, a zelo pomembno - stvar: verjemite mi, nihče od običajnih državljanov države se ni usmilil tistih, ki so izgubili svoj kapital v tujih bankah, ni se usmilil tistih, ki so izgubili svoje jahte, palače v tujini in tako naprej, in podobno, v pogovorih v kuhinji so se ljudje verjetno spomnili tako privatizacije 90. let, ko so podjetja, ki jih je ustvarila celotna država, odhajala za drobiž, kot bahavega, demonstrativnega luksuza tako imenovane nove elite.
Kaj je še temeljnega pomena? Vsa leta po razpadu Sovjetske zveze se Zahod ni nehal truditi podžgati postsovjetskih držav in, kar je najpomembneje, dokončno pobiti Rusijo kot največji preživeli del našega zgodovinskega državnega prostora. Proti nam so spodbujali in hujskali mednarodne teroriste, izzivali regionalne konflikte ob obodu naših meja, ignorirali naše interese in uporabljali sredstva ekonomskega odvračanja in zatiranja.
Vendar velik ruski posel - zato vse to govorim - je odgovoren za delovanje strateških podjetij, za tisoče delovnih kolektivov, določa socialno-ekonomske razmere v številnih regijah, kar pomeni stanje: ko se voditelji in lastniki takšnih podjetij znajdejo odvisni od vlad, katere vodijo neprijazno politiko do Rusije, predstavljajo veliko grožnjo za nas, nevarnost - nevarnost za našo državo. Takega stanja ni mogoče tolerirati.
Da, vsak ima izbiro: nekdo želi preživeti svoje življenje v aretiranem dvorcu z blokiranimi računi, poskusiti najti prostor, v na videz privlačni zahodni prestolnici ali v letovišču, v drugem toplem kraju v tujini - to je pravica katere koli osebe, v to ne posegamo. A čas je, da razumemo, da so za Zahod takšni ljudje bili in bodo ostali drugorazredni tujci, s katerimi lahko počneš, kar hočeš, in denar, in zveze ter kupljeni nazivi grofov, perov, županov tu ne bodo prav nič pomagali. Morajo razumeti: oni so tam - drugi razred.
Obstaja pa še ena izbira: biti s svojo Domovino, delati za rojake, ne samo odpirati nova podjetja, ampak tudi spreminjati življenje okoli sebe - v mestih, krajih, v svoji državi. In takšnih podjetnikov, takih pravih borcev v poslu, imamo veliko - so prihodnost domačega gospodarstva. Vsi bi morali razumeti: tako viri blaginje kot prihodnost bi morali biti samo tukaj, v rodni državi, v Rusiji.
In takrat bomo zares ustvarili trdno, samooskrbno gospodarstvo, ki se ne zapira pred svetom, ampak izkorišča vse svoje konkurenčne prednosti. Ruski kapital, denar, prejet tukaj, bi moral delati za državo, za njen nacionalni razvoj. Danes imamo velike možnosti v razvoju infrastrukture, proizvodnje, domačega turizma in številnih drugih panog.
Želim, da bi me slišali tudi tisti, ki so se srečali z volčjimi navadami Zahoda: poskušati bežati z iztegnjenimi rokami, se poniževati, prosjačiti za svoj denar, je nesmiselno in, kar je najpomembneje, neuporabno, še posebej zdaj, ko dobro razumete, s kom imate opravka. Zdaj se ne splača oklepati preteklosti, poskušati nekaj tožiti, prositi. Svoja življenja in svoje delo je potrebno zgraditi na novo, še posebej, ker ste močni ljudje - pogovarjam se s predstavniki našega posla - mnoge, ki ste šli skozi težko življenjsko šolo, poznam osebno in že vrsto let.
Zaženite nove projekte, zaslužite denar, investirajte v Rusijo, investirajte v podjetja in delovna mesta, pomagajte šolam in univerzam, znanosti in zdravstvu, kulturi in športu. Točno tako boste povečali svoj kapital in si pridobili priznanje, hvaležnost ljudi za generacijo vnaprej, država in družba pa vas bosta zagotovo podpirali.
Predpostavimo, da je to namig našemu poslu - ravnati delo v pravo smer.
Feb 21, 2023
