Čisto mirna sem
in takrat je lepo
posebej v gluhi noči,
tej brezmadežni,
nepredrti gluhosti...
ljubim čistočo,
brezmadežnost
.
mar nismo bili nedolžni,
ko smo prišli na ta svet?
in Bogovi so nas imeli radi
med travami in utvarami
med kamni in tavanji
med upom in bezupom
med vsem, kar bi moralo biti
na tej naši Zemlji,
edini…
.
zatiskam ušesa,
da strelov ne slišim
zaprem oči,
da ne vidim
nobene želje
nobenega upa
nobene misli
nobene besede
nobenega leta
nobenega padca
nobenega dvoma
sama praznina…
.
velika samota
velika mora
velik vprašaj
je to vse?
.
srce brez bitja
ptica brez pesmi
ta bela negibnost
ta usta brez krikov
da bi predrla to večno temo
.
tebi, ki si bil v nekem drugem času
tebi v meni
tebi v meni,
v neki drugi meni
kaj si ti,
kaj sem jaz,
zate vedno znova ponavljam eno besedo
ljubim
.
tebi vso svetlobo iskanja
tebi vso mehkobo vonjav
tebi,
samo tebi
beseda,
najbolj iskana
najbolj varljiva
glej, saj izginjajo besede
ti, ki si še vedno
*
Dajana Babič, prepisano iz dnevnika, sobota, 27. 11.1979