MEDICINA JE BILA VEDNO ZLOČINSKA
"Ko je Ženevo leta 1530 prizadela bubonska kuga, je bilo vse pripravljeno. Celo bolnišnico so odprli samo in zgolj za žrtve kuge, z zdravniki, bolničarji in medicinskimi sestrami. Trgovci so prispevali denar, magistrat jim je vsak mesec dajal dotacije, in tudi bolniki so plačevali za zdravljenje. Če je ''slučajno'' kdo od njih umrl brez dedičev, je vse premoženje ''podedovala'' bolnišnica.
Kmalu pa se je zgodila katastrofa: kuga je pojenjavala, subvencije pa so bile odvisne od števila obolelih.
A za osebje ženevske bolnišnice leta 1530 ni bilo vprašanja o dobrem in zlu. Če kuga ustvarja denar, potem je kuga dobra. Pa so se zdravniki organizirali in sprva le zastrupljali bolnike, da bi tako povečali statistiko umrljivosti. Pa so hitro ugotovili, da se statistika ne nanaša na splošno umrljivost, ampak na umrljivost zaradi kuge.
Tako so začeli s trupel mrtvih rezati kužne razjede, jih sušiti, mleti v možnarju in dajati drugim bolnikom kot zdravilo. Nato so začeli zbirati prah z oblačil, robčkov in podvezic. Toda kuga je kljub temu še naprej pojenjavala. Očitno posušeni buboni niso učinkovito delovali. Zdravniki so zato ponoči hodili po mestu in na kljuke potresati bubonski prašek, seveda pa so izbrali le tiste domove, kjer bi lahko zaslužili.
Kot je o teh dogodkih zapisal neki očividec, je "ostalo nekaj časa skrito, a hudiču je bolj mar za to, da bi se število grehov večalo kot da bi se jih skrivalo." Skratka, eden od zdravnikov je postal tako predrzen in len, da se je odločil, da ne bo ponoči taval po mestu, ampak da bo le podnevi preprosto metal v množice ljudi kupe kužnega prahu, kar je tudi storil. Smrad se je pri tem dvigal do neba, in eno od deklet, ki je po srečnem naključju pred kratkim prišla iz te bolnišnice, je odkrilo, da ta vonj izhaja iz kužnih pacientov.
Zdravnika so zvezali in predali v učinkovite roke pristojnih ''obrtnikov''. Od njega so poskušali pridobiti čim več informacij, zato je usmrtitev trajala več dni. Vse iznajdljive ''Hipokrate'' so nato ujeli in jih privezali na drogove na vozovih ter jih vozili po mestu. Na vsakem križišču so jim krvniki z razbeljenimi kleščami trgali koščke mesa. Nato so jih odpeljali na javni trg, jim odsekali glave in jih razkosali, dele pa so raztresli po vseh četrtih Ženeve. Izjema je bil le sin direktorja bolnišnice, ki se sojenja ni udeležil, je pa razkril, da zna izdelovati napitke in pripravljati praške brez strahu pred okužbo. Glavo so mu preprosto odrezali, ''da bi s tem preprečili širjenje zla''.
Vir: François Bonivard, Ženevske kronike, drugi zvezek, strani 395–402
https://www.facebook.com/photo/?fbid=645032954260729&set=a.100317708732259