Kako pride tema v človeka? S tem, da mu kdo reče, da ni vreden. S tem, da mu kdo ne vrača ljubezni. S tem, da ga nekdo ponižuje, on pa se ne brani ali vzame to, da mu nekdo reče, da je slab za resnico, te misli zapre v svoje telo, se ne brani, ne izkriči te krivice, obsojanja, napadov od zunaj, ponotranji vse to - to se nabira, nabira in zboli.
Oseba "zboli" za visokim pritiskom, holesterolom, dobi za to od zdravnika tablete, jemlje 20 let in ni nič bolje. In potem gre k zdravniku na pregled, ta ji reče, da ima tumor, oseba se prestraši in umre... Ali pa začne s kemoterapijo in umre (kemoterapija je tista, ki povzroča raka, ne rak).
Bolezen se da premagati tako, da preženemo temo, ki smo jo nakopičili v telo. Zato, ker se nismo uprli, ko nas je nekdo preganjal, poniževal, zatiral, nam govoril, da nismo vredni, bil agresiven do nas - fizično ali verbalno. Oseba, ki vse to samo trpi, se nikoli ne zavzame zase, tlači vse te negativnosti v svoje telo - zdrži do neke mere, recimo do svojega sedemdesetega leta in potem naenkrat kolapsira in umre.
Zakaj bi nekdo živel samo do sedemdesetega leta, če pa smo mi večni in nas je Stvarnik ustvaril po svoji podobi - Stvarnik pa nikoli ne zboli in je večen. No, Stvarnik najbrž sem in tja tudi kdaj zboli, saj smo mi vsi celice v telesu enega Boga. Ampak mi vsi sem in tja zbolimo, zato tudi tisti, v čigar telesu smo zboli. Ampak Stvarnik je čista Svetloba in samo oblije celico, ki zboli s Svetlobo. Zakaj tudi mi tega ne bi naredili? Če nas kdo verbalno napade - oblijmo s Svetlobo tistega, ki nas je napadel in bomo čista Svetloba mi in on. Če nam kdo govori, da nismo vredni... si govorimo: "Jaz sem vedno vreden, jaz sem čista Svetloba". In bomo pregnali bolezen!