Članek
Psihiatrija ni samo katastrofa, temveč zločin!
Objavljeno Sep 02, 2023

Dr. Vito Flaker: "Trdim, da psihiatrija ni samo katastrofa, temveč zločin."
Prof. dr. Vito Flaker, predstojnik Katedre za duševno zdravje v skupnosti na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, je aktivist, ki si že dolga desetletja prizadeva, da bi bil glas zatiranih z družbenega roba slišan. Bil je med pobudniki gibanja iZhod, Direktnega socialnega dela in meduze. Njegovo najaktualnejše področje delovanja je problematika duševnega zdravja in dezinstitucionalizacije.

Glasovi iz psihiatričnih ustanov so začeli odmevati že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in bili so osnova za nastajanje različnih družbeno civilnih skupin in gibanj, ki so združevala tiste dovolj občutljive, ki jim ni bilo vseeno za soljudi. Še posebej ne za tiste, ki so zaradi različnih nesrečnih življenjskih okoliščin in stisk pristali zaklenjeni v ustanovah zaprtega tipa.

Prof. Flaker, očitno je danes psihiatrija pri nas dejansko zreducirana zgolj na predpisovanje psihiatričnih zdravil?
Priporočam vam, da preberete knjigo hrvaškega psihiatra dr. Roberta Torra z naslovom Prava resnica o psihiatriji, v kateri boste iz prve roke izvedeli, da so psihiatri postali psihofarmacevti, ki so se znašli sredi zgodovinske in globalne epidemije predpisovanja močnih psihiatričnih zdravil. Tudi zaradi velikega prediagnosticiranja in psihiatrizacije resničnosti. Pred stoletjem so se psihiatri ukvarjali z majhno skupino oseb s hudimi psihičnimi stiskami, danes pa je v njihovi oskrbi veliko število ljudi z zelo majhnimi težavami.

Tisti, ki imajo resno psihično stisko, tako ne dobijo primerne oskrbe, mnogi pa so hospitalizirani, četudi to ne bi bilo nujno potrebno. Psihofarmaki so zelo razširjene legalne droge, ljudje v bolnišnicah so jih prisiljeni uživati. Izkušnje ljudi govorijo o tem, da so službe duševnega zdravja, predvsem pa psihiatrične bolnišnice del sistema, ki ‘uničuje’ ljudi, jih onesposablja, jih izloča – iz tega pa se kuje dobiček. Diagnoze ima vsako leto več ljudi, kar je posledica industrije, ki širi svoj trg. Ljudje dobivajo in jemljejo velike doze dragih zdravil.

Izkušnje uporabnikov se razlikujejo: eni brez njih ne morejo, drugi pravijo, da so pogubna. Psihiatrična zdravila imajo neugodne učinke in veliko nevarnih stranskih učinkov. Da gre za veliko škodljivih učinkov, kažejo podatki o odškodninah, ki so jih bile v letu 2010 dolžne plačati farmacevtske družbe državam in prizadetim posameznikom: AstraZeneca 1,9 milijarde ameriških dolarjev, Eli Lilly (amo za zyprexo) več kot 1,2 milijarde ameriških dolarjev samo za zasebne tožbe in 1,4 milijarde državi, plus 515 milijonov kazni.

Hkrati pa ni povsem jasno, ali ta zdravila res delujejo, kakšna je njihova družbena funkcija ‒ pomirjanje in normalizacija ljudi. Ljudem, ki jih jemljejo – ali so jih celo prisiljeni jemati – pa postavljajo povsem praktična vprašanja: ali jih jemati, kako jih nadomestiti, kako se ‘spustiti z zdravil’, kako blažiti stranske učinke, predvsem pa, kako doseči, da zdravnik upošteva njihovo voljo in izkušnjo, da jih sprejme kot izvedence za lastno počutje in telo.

Vsa ta kritika je bila aktualna že v šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar je takrat imela psihiatrija še neko funkcijo – utopijo socialne psihiatrije, psihoterapije. Danes pa je psihiatrija dejansko zreducirana na predpisovanje zdravil in na administrativno vlogo zapiranja, podajanja mnenja za invalidsko upokojitev, predpisovanje bolniških.

Očitno sta pri nas zdravljenje in oskrba ljudi z duševnimi stisk mi
tudi še vedno tesno povezana z zapiranjem, z izolacijo v psihiatrične bolnišnice ali druge socialne zavode?

Izkušnje, ki jih imajo ljudje s postopki nameščanja v te ustanove in režimi bivanja v njih, so slabe in poniževalne, saj že sama uporaba prisile in prisilnih sredstev daje ‘pacientom’ (trpečim) vedeti, da niso polnopravni člani družbe, da so manjvredni in da nimajo pravic, ki jih imajo drugi, da nimajo pravice do govora in ugovora. Čeprav te postopke uravnava Zakon o duševnem zdravju, ljudje vseeno ne vedo, kako se zavarovati, na koga se lahko v takem trenutku obrnejo.

https://sensa.metropolitan.si/osebna-rast/dr-vito-flaker-trdim-da-psihiatrija-ni-samo-katastrofa-temvec-zlocin/