Nekoč je živel starec. Imel je sedem sinov. Močno ga je bolelo, ker so bili sinovi neenotni. Vedno so se prepirali, pa tudi drugače niso bili uspešni. Vse prigovarjanje starca, kakšni naj bodo, je bilo zaman. Bil je razočaran in je vsakemu naročil, da mu prinese enoletne leskove veje. Spletel jih je v snopič. Ukazal je najstarejšemu sinu, naj ga prelomi. Ker nihče od sinov tega ni uspel napraviti, je razvezal snopič in dal vsakemu eno palico. Ukazal jim je, naj vsak svojo zlomi. To so z lahkoto opravili. Takrat jih je starec poučil: 'Če ne boste v življenju enotni in boste vsak za sebe skušali sami reševati svoje življenjske težave, vas bo življenje zlomilo, tako kot je vsak razlomil svojo palico.'