Leta 1977 so tajne službe Tita osamile pred njo, mesec dni po njegovi smrti leta 1980 pa so jo oblastniki nasilno, v sami spalni srajci in copatih vrgli iz njunega predsedniškega domovanja na Užički 15 v Beogradu ter pobrali tam vse kar so mogli. Poslej je skoraj do smrti živela v neuradnem (ker ji niso sodili) hišnem priporu, v razpadajoči stari vili brez ogrevanja, ki je zamakala, v hudem pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin, srbska oblast ji ni dala niti osebne izkaznice, potnega lista, zdravstvene izkaznice, ipd. Pisala je številne vloge in pritožbe, tudi na naslove zunaj Srbije, a zaman. Šele leta 2009 je prejela osebno izkaznico in potni list. Tako je skoraj 30 let živela tako rekoč brez človekovih pravic.