Kar naenkrat je izginil. Ni mi več odgovarjal na pošto - kar je štirinajst dni odgovarjal vsak dan. Na svoji strani je objavil post le dvakrat, enkrat sem nekaj komentirala in je v komentar prilimal smeška... Ostala sem sama v morju neizrečenih besed, v morju ponudb moških iz vseh strani in iz vseh koncev. Saj je bilo isto, dokler se ni on pojavil, samo da sem zdaj čakala na Njega. On je del moje duše, on je tisti, ki sem ga čakala vsa dolga leta mojih neuspešnih razmerij, mojih dolgočasnih razmerij, mojih katastrofalnih razmerij, mojih neuslišanih razmerij.

Pred nekaj leti sem doživela tak udarec s strani moškega, da sem rekla - ne grem se več, konec z moškimi. Pa sem prebolela, pa sem se začela spet pogovarjati z njimi, pa so bili vsi tako simpatični. Ampak nobeden tak kot On. Nobeden tako lep, nobeden tako postaven... in nobeden s takimi znaki, kot jih ima on. 

In nobeden ni reagiral tako na moje pisanje... ok, saj nisem mogla verjeti, da res govorim z njim, kar nekajkrat sem se spraševala, če je res On. In vse te sanje... kako je sladek, kaj bova počela... in vsa ta želja, to hrepennje, da bi bila skupaj,da bi govorila z njim.

Sem šla že sama sebi na živce, ker sem mu pošiljala slike in linke in ga "preveč" napadala... Ljubezen na internetu... Kako gre to? A živimo na internetu ali v živo? Živimo v živo, a z ljudmi, ki so na drugi strani sveta se ne moremo pogovarjati drugače, kot po internetu. Če hočeš imeti zvezo z nekom, ki je na drugem koncu sveta, potem moraš biti dostopen. Ali sem dostopna? Nisem! Nisem pripavljena! Ampak... neodvisno od tega, če si želim z nekom imeti zvezo ali ne, moram poskrbeti zase. Konec je skrivanja in upanja, da bom umrla ali da bom strohnela ali da ne bom več obstajala... Prišla sem na ta svet, da bom živela! Prišla sem na ta svet, da bom našla tistega, ki je del moje duše. Lahko, da je on, lahko, da je kdo drug. Ne mudi se mi, večni smo. Uresničila bom svoje življenje, zmanifestirala si bom vse tako dobro in čudovito, kot sem si zmanifestirala svoje otroke. In tako si bom uresničila tudi mojega dragega, ki me bo sam poklical in bo sam prišel. Ja, ne oglaša se, ustrašil se je, ker je bilo tako hitro. Na internetu gre vse zelo hitro. Kot da bi bila v istem prostoru, samo na drugem koncu sveta. Vse imava povezano, samo telesi nista v istem prostoru. Sem premišljevala, da se bo zdaj, ko smo v virtualni realnosti morala prava realnost prilagodit se nam.