Bili so na Luni, vendar snemanje in neposredni prenos z Lune ni bil mogoč zaradi tehnoloških razlogov in ekstremnih razmer, ki vladajo na Luni, od plus 117 do minus 163 stopinj, ki jih ne prenese noben film, niti baterija Kamera Hasseklblad 500, ki ni imela zaščite, bi kozmično sevanje in UV uničila barve.

Vendar je bil sam pristanek na Luni najpomembnejše medijsko dejanje, ki so ga morali pospremiti s posnetki Američanov, ki so tam zabodli ameriško zastavo in premagali Sovjete v tekmi na Luno – pravzaprav tekmi za razvoj vojaške raketne tehnologije.

Zato je Stanley Kubrick posnel te posnetke za ameriško vlado v studiu in te njegove posnetke še vedno vidimo kot "pristanek na luni".

Potem je Cia pobila vse udeležence snemanja, da ne bi razkrili skrivnosti.

Kubrick se je zato zaprl v svoje posestvo in ga ni zapustil vse do smrti, za katero mnogi sumijo, da je bila umetno izzvana.

V tem dokumentarcu pričajo vsi udeleženci dogodka, od Kissingerja in Rumsfelda do Kubrickove žene in takratnega direktorja Cie Vernona Waltersa, ki je nenadoma umrl ravno v trenutku, ko je prelomil zaobljubo molka in je bil tik pred tem, da razkrije več podrobnosti.