Psihiatrija je zlata jama farmacevtske industrije. Nekatere njene uspešnice – tabletke za srečo – se že desetletja izmenjujejo prav na vrhu globalno najbolje prodajanih zdravil in prinašajo lastnikom patentnih pravic na desetine milijard dolarjev zaslužka. Ko patentna zaščita preteče, spremenijo sestavo, ime, kar koli, in kolo sreče se vrti naprej. Vodilni psihiatri, sivi hrbti jih imenuje Gotzsche, si izmišljajo vedno nove psihiatrične diagnoze in tako ohlapna merila zanje, da zdravniki tudi popolnoma zdravim in normalno delujočim ljudem zlahka pripišejo vsaj eno, če ne kar več duševnih motenj hkrati. Raziskave so metodološko slabe, pristranske, rezultati prikrojeni željam naročnika, negativni izsledki praviloma obtičijo v predalih. Regulatorji trga, javne agencije za zdravila, ki naj bi varovale javno zdravje, spuščajo na trg pripravke, ki bi prej sodili na sezname prepovedanih narkotikov. Psihoterapije kot da ni več, zdravila so postala že skorajda edina oblika psihiatričnega zdravljenja, zdravniki jih predpisujejo 'čez palec', že po nekaj minutah ob prvem obisku bolnika, zelo pogosto za nedovoljeno rabo, za indikacije, ki jih agencije niso potrdile. Posebna tarča so otroci.

Peter C. Gøtzsche (danski zdravnik, raziskovalec in avtor kritičnih knjig o uporabi nekaterih cepiv ter neustreznih medicinskih in korporativnih praks v zvezi z zdravili)