Bilo je približno dva tedna nazaj. Violeta Bulc me je prosila, če skočim na drug konec Ljubljane po podpise podpore za kandidatno listo Naša prihodnost in Dobra država. Dala mi je telefonsko številko nekega g. Igorja. Dogovorila sva se za prevzem.

Igor me je čakal na nekem parkirišču v Dravljah. Pozdravila sva se in izmenjala nekaj besed. Nato me je vprašal, če imam kaj proti temu, da me pozdravi in objame njegova draga, ki je čakala dvajset metrov stran. Seveda sem mu z veseljem ustregel. Na moje veliko presenečenje je iz avta izstopila ena in edina Desa Muck. Predtem je nisem nikoli osebno srečal.

O Desi sem veliko slišal, predvsem ko sem pred več kot petnajstimi leti delal na nekem projektu, ki ga je vodil eden njenih najtesnejših prijateljev. Pogosto jo je omenjal z izbranimi besedami. Tudi ljudje, ki jo poznajo, jo ponavadi opisujejo s superlativi, da je verjetno najduhovitejša oseba, ki so jo srečali v življenju. Ponosen sem, da me moralno podpira. Še bolj vesel pa, da njen Igor Blažina kandidira za poslanca na naši listi (volilni okraj Trebnje).