Članek
TOMAŽ MASTNAK: DRŽAVE NE DELUJEJO VEČ V SVOJEM INTERESU
Objavljeno Mar 16, 2022
O vojni v Ukrajini je še težje pisati kot o kovidnem režimu – če imaš drugačno mnenje od vladajočega. Odstopanje od zapovedane zgodbe je nedopustno in brž sproži klice po ukinitvi prestopnika. To je eden od vidikov, kako ta vojna vpliva tudi na nas in spreminja naš – zahodni – svet. Tudi mi smo v vojni. Vojna poteka tudi proti podrejenemu prebivalstvu Zahoda.
Nikakor nočem omalovaževati trpljenja Ukrajincev. Je pa treba nekaj reči o velikem sočutju do njih na Zahodu. Kako je mogoče, da je populacija, ki je že desetletja večinoma brezbrižna do vojn in neznanskega uničevanja in trpljenja, ki ga povzročajo po vsem svetu, nenadoma odkrila sočutje do sočloveka? Ker so nam Ukrajinci na zunaj podobni? Zakaj je potem ni ganilo pobijanje ruske manjšine v Donbasu? Ker je Ukrajina bližje? Koliko bližje od denimo Sirije ali Palestine? Ker gre za isto civilizacijo? Berite, kako je o vzhodnjakih pisal recimo škof Liutprand Kremonski ali s kakšno grozo je na zahodne križarje gledala Ana Komnena. Cerkvena shizma traja tisoč let.
Jasno, Latinskoameričane, Afričane, Arabce, Afganistance, »rumenokožce«, Srbe so pobijali zahodnjaki, zdaj pa pada po naših »zaveznikih« (in tudi kakšnem zahodnem vojaškem inštruktorju in plačancu). Vendar ne gre samo za dvojna merila. Niti ne gre za to, da sočutje do Ukrajincev pri večini ne bi bilo iskreno. Gre za to, da so tudi plemenita čustva vključena ali izključena po programu in da je sposobnost programiranja in obvladovanja razpoloženja množic vse bolj razvita in učinkovita. Kovidni režim je bil dobra vaja, zdaj smo napredovali. Režimski zdravnik Ihan je opazil, da nam je globalizacijski pristop, razvit pri obvladovanju epidemije, omogočil takojšnje enotno ukrepanje proti Rusiji.
Cenzure, kakršna je zavladala, še ni bilo. Enoumje je večje kot pod kovidom. Pritisk na drugače misleče hujši. Kriminalizacija oporečništva večja. Manipulacija popolnejša, laži vseobsežne. S poročanjem zahodnih medijev o vojni v Ukrajini nas je pogoltnila virtualna resničnost, stopili smo v metaverzum. Seveda je vojna v Ukrajini dejanska v svoji grozi, naša realnost pa je skoraj izključno pripoved o njej, ki jo tke totalna propagandna in psihološka vojna. Izgubili smo tla, na katerih bi lahko neodvisno stali, in koordinate, v katerih bi lahko samostojno mislili, čustvovali in presojali. Še dodatno smo izgubili možnost odločanja o lastnem življenju in usodi, ustvarjalci zahodnega metaverzuma pa nas prav lahko popeljejo v jedrsko vojno. Programirani smo, da nasprotujemo samo »Putinovi« vojni, ne našim.
Francoski gospodarski minister je izjavil, da smo v totalni ekonomski vojni proti Rusiji. Kdo je že govoril o totalni vojni? Pa o totalnem sovražniku, totalni mobilizaciji in totalni državi? To namreč gre eno z drugim. Le da se zdaj namesto totalne države vzpostavlja totalno gospostvo globalističnih zahodnih elit – tudi nad državami. Našo tradicijo totalne vojne smo odmislili in projiciramo hitlerjanstvo na Putina, nacistične sile v ukrajinskih oboroženih silah in državnem aparatu (kamor jih je pripustil že Juščenko, Janukovič pa pustil pri miru) smo razglasili za neobstoječe in mobilizirali totalno sovraštvo proti Rusom. To je sveta vojna liberalističnega Zahoda.
Ta totalna vojna nima vgrajenih mehanizmov za deeskalacijo niti ne definiranih ciljev, ki jih Zahod želi doseči – razen totalnega uničenja totalnega sovražnika. Najverjetneje bo imela hujše posledice za Zahod kot za Rusijo. Cene energije, hrane, strateških surovin rastejo v nebo, preskrbovalne verige se trgajo, vlaga se v vojsko, sistem se kruši in razpada, infrastruktura odpoveduje, ker ni čipov, mednarodna finančna zgradba se maje, industrijski obrati se zapirajo, gnojil ni, ekonomisti napovedujejo lakoto.
Temeljno izhodišče doslejšnje mednarodne politike in ekonomskih napovedi, da namreč države delujejo v svojem interesu, očitno ne velja več. So naši voditelji v resnici tako neumni, nesposobni in pokvarjeni, da delujejo proti našim lastnim interesom? Ali pa je to, kar je neracionalno z nacionalnega vidika, racionalno na nadnacionalnem? Ali Zahod res dela kolektivni samomor ali je to tudi njegov preporod? Ali je mogoče, da zahodne globalistične elite, medtem ko razpihujejo vojno in razplamtevajo rusofobijo, izvajajo načrtno demolicijo zahodnega gospodarstva, ki bi pospešila prehod v četrto industrijsko revolucijo? Ali z ukrajinsko vojno podaljšujejo izredno stanje, ki so ga uvedle s kovidnim režimom in jim omogoča suvereno odločanje?
Če bosta plin in nafta nedosegljiva, bomo skočili v »brezogljično družbo«. Zaton dolarja kot svetovne rezervne valute bo vodil v postmonetarno družbo. Propad kmetijstva in lakota bosta omogočila megakorporacijam, da se popolnoma polastijo proizvodnje in distribucije hrane. Farmacevtsko-bolnišnični industrijski kompleks kot nova veja oblasti bo živel od uničevanja zdravja. Depopulacijska agenda bo napredovala. Inflacija in rast cen nas bosta obubožali, naši prihranki že zdaj niso več varni, lastnino zasegajo tako običajnim ljudem kot bankam in državam. Ljudje, atomizirani in razdružbljeni, združeni samo še v sovraštvu in strahovih, bodo v intelektualni in čustveni odvisnosti od umetne inteligence. Po Schwabovem evangeliju četrte industrijske revolucije ne bodo imeli nič in bodo srečni.

Nikakor nočem omalovaževati trpljenja Ukrajincev. Je pa treba nekaj reči o velikem sočutju do njih na Zahodu. Kako je mogoče, da je populacija, ki je že desetletja večinoma brezbrižna do vojn in neznanskega uničevanja in trpljenja, ki ga povzročajo po vsem svetu, nenadoma odkrila sočutje do sočloveka? Ker so nam Ukrajinci na zunaj podobni? Zakaj je potem ni ganilo pobijanje ruske manjšine v Donbasu? Ker je Ukrajina bližje? Koliko bližje od denimo Sirije ali Palestine? Ker gre za isto civilizacijo?

To je sveta vojna liberalističnega Zahoda. Ta totalna vojna nima vgrajenih mehanizmov za deeskalacijo niti ne definiranih ciljev, ki jih Zahod želi doseči – razen totalnega uničenja totalnega sovražnika. Najverjetneje bo imela hujše posledice za Zahod kot za Rusijo. Cene energije, hrane, strateških surovin rastejo v nebo, preskrbovalne verige se trgajo, vlaga se v vojsko, sistem se kruši in razpada, infrastruktura odpoveduje, ker ni čipov, mednarodna finančna zgradba se maje, industrijski obrati se zapirajo, gnojil ni, ekonomisti napovedujejo lakoto.

Kako je mogoče, da je populacija, ki je že desetletja večinoma brezbrižna do vojn in neznanskega uničevanja in trpljenja, ki ga povzročajo po vsem svetu, nenadoma odkrila sočutje do sočloveka? Ker so nam Ukrajinci na zunaj podobni? Zakaj je potem ni ganilo pobijanje ruske manjšine v Donbasu? Ker je Ukrajina bližje? Koliko bližje od denimo Sirije ali Palestine? Ker gre za isto civilizacijo?