Za nekatere Slovence, ki ne poznajo razmer v Bosni, moramo povedati nekaj stvari.

V Bosni lahko prek medijev prepričuješ v vojno, pozivaš k vojni, ustrahuješ ljudi, da se vojna bliža, ampak če pa vprašate katero koli osebo in katero koli narodnost ali versko pripadnost, da vzame orožje in se premakne na vojno črto, vas bo vsak od teh ljudi imenoval za norca, ki potrebuje zdravljenje.

V Bosni so se v devetdesetih borili za domoljubje, po 90. letih in usodni vojni, ko so vsi ljudje videli, da nimajo pravic, službe, varnosti, perspektive in da je vojna samo v korist tistih, ki so se skrivali v trezorjih in da je bilo domoljubje samo ena norost in izguba mladosti, vsi so se odrekli svoji nacionalni drži.

Tisti, ki še naprej kličejo k vojni v BiH, so tisti, ki so poskrbeli za vnuke svojih otrok, govorimo o vseh srbskih in hrvaških ter muslimanskih politikih. Na ta način in s takšnimi potezami poskušajo ljudi razdeliti in si ustvariti prostor v fotelju do smrti. Slovenci imamo enega predsednika in če pogledamo številne vaše komentarje na družbenih omrežjih, so mnogi nezadovoljni z različnimi dejanji politikov in glede tega ne morete nič, ker ste navadni državljani. Predstavljajte si ljudi v Bosni, kaj lahko storijo tremi predsedniki,

kot da iščejo rešitev v drugi državi. Ne mislite, da so ljudje iz Bosne, ki živijo in delajo v Sloveniji, prišli sem zato, ker želijo nekomu škodovati, želijo samo vzgajati svoje družine tako, kot si želijo nekateri Slovenci v Avstriji, Nemčiji in širše. Takšen je način življenja v svetu in vsaka država ima tujce. A vrnimo se k temi vojne. Ko vidiš otroka politika, ki drži puško in na frontni črti, kjer strelja, potem lahko rečeš, da je domoljubje res prisotno. Tega pa na žalost nikoli ne boš videl. Širite ljubezen in skrbite za svoje bližnje, saj je sosed tisti, ki lahko prvi pomaga, tako kot je pomembno imeti lep odnos v družini, enako pomemben je tudi lep odnos s sosedom!