V Španiji od prejšnjega tedna maske niso obvezne zunaj - nosijo jih še vedno skoraj vsi. Ne gre za strah pred virusom, gre za strah pred družbo. Če komu kaj rečeš, komentiraš, ti odvrne: "A ti pa ne bi bila rada odgovorna?

Maska = odgovornost, spolidarnost, skrb za druge.

V Španiji je bilo to z maskami res, ampak res dosledno. Nikogar se ni pustilo brez maske vstopit v šolo. Ljudje, ki imajo probleme z zdravjem, pljuči itd. in imajo zdravniško potrdilo, da mask in podobnega nikakor ne smejo nosit - niso bili uslišani. Prišel ukaz, da nobena potrdila ne veljajo. Ne za otroke ne za učitelje. Kolega učitelj, ki je po operaciji hrbtenice, ostal mu je samo del pljuč itd., je že eno leto na bolniški - diagnoza tesnoba. To je bila edina možnost, da se izogne maski. Da pač ne hodi na delo. Kolegi se noro borijo za otroka v srednji šoli. Ni šans. Nazadnje so ga imeli doma, hodil samo kontrolke pisat. Sam v "sali covid" (kovid učilnici). Moral pisat z masko. Si jo dal pod nos - štala, alarm, škandal.

Če v šoli samo en hodi brez maske, to že sproža vprašanja in nelagodje zamaskiranih: zakaj je pa ta (lahko) brez? Zgolj en odkrit obraz zamaje celotno zgodbo. Za dober socialni inženiring morajo sodelovati vsi.

Je pa tudi pri nas v zadnjem času prišlo ven kar precej stvari - recimo to, da so bile maske itak politična odločitev, nikoli zdravstvena. Pediatri se že nekaj časa oglašajo, da treba maske umaknit iz šol, ker se posledice že kažejo (vedenje, razvoj govora, kožni in dihalni problemi itd.). Ampak FOLK ne bo za. Prejšnji teden so ukinili obvezne maske za otroke na šolskem dvorišču. Še vedno jih ogromno nosi: bodisi težijo doma starši, bodisi so paranoični učitelji. Oblikovala so se celo "združenja učiteljev", ki nasprotujejo snetju mask - tako v šoli kot na šolskem dvorišču.

Skratka, socialni inženiring je uspel. V zelo veliki meri. Vprašanje je, a je to reverzibilno. In v kolikšnem času. Sploh ker so pred nami turbulentna obdobja. Ne bodo nas pustili pri miru, tudi v plandemičnem smislu ne.

(Angus Tias)