Ljubi otroci, vi niste krivi, nič ni narobe z vami, če čutite stisko v sebi in svetu, če upogibate glavo potrto, če vaše srce, je žalostno in strto. * Kako naj ne bi bilo strto, saj ugrabljen je vaš dih, in zakrit je vaš nasmeh, da vse več trpljenja, se zrcali v vaših očeh. * Po življenju, vam strežejo zdravniki, učitelji so šole ugrabili, če bila sploh kdaj so znanja svetišča, sedaj so le, nehumana taborišča.