V spodbudo vsem vam, ki veste “koliko je ura” pa ne zmorete o tem govoriti vam pošiljam moje sporočilo, ki sem ga poslal sodelavkam:

“Drage moje sodelavke! Verjamem, da se veselite praznikov in da si želite predvsem dobrih želja. Ker pa opažam, da še vedno podpirate zlonamerne in škodljive ukrepe in ker domnevam, da verjamete, da bo ta plandemija prej ali slej izzvenela, se še vedno prepuščate nemoči in zaslepljenosti. Ali se res še vedno ne zavedate, da s tem sebi in svojim potomcem “kopljete globoko jamo”? Moje poslansto ni v tem, da bi pri tem sodeloval. To pa zato, ker mi je resnično mar za vse vas in tudi za vaše najdražje ter za obstoj slovenskega naroda oziroma človeštva.

Želim vam predvsem to, da bi čim prej zbrale pogum, odprle oči in srce ter spregledale. Če nič drugega potem samo to dejstvo, da sem jaz, ki se nisem nikoli testiral zdrav (pojasnilo: da je moja 3x cepljena sodelavka okužena s strupenim zvarkom) zgovorno priča o tem, da živite v iluziji. Pa bom znova dejal, da kot član našega moštva ne morem več nemo sodelovati pri tem oziroma vas z molkom podpirati, da to stanje brezumja neodgovorno širite tudi med vse, ki vam tako ali drugače (slepo) sledijo. Seveda pri tem mislim predvsem na uporabnike, katerih usode so nam zaupane! Ker menim, da je skrajni čas, da zberete pogum, odprete oči in srce vas ponižno prosim, da prisluhnete naslednjemu videu ter se podate na pot proti svobodi oziroma, da se v petek pogovorimo kako bomo ravnali, da ne bomo obžalovali oziroma, da nam naša vest ali drugi ne bodo očitali, da smo zlorabili naše poslanstvo pomoči ljudem v stiski.

Rad vas imam!”