Ne potrebujemo absolutnega miru, da smo srečni... niti absolutne drame... ni nam treba biti obkroženi s posebnimi ljudmi, da smo srečni, ni nam treba narediti ne vem kakšne šole (jaz imam narejeno šolo, pa me to ni naredilo nič bolj srečne)... Ni nam treba imeti prav posebnih staršev (ne vem, če poznam koga, ki bi rekel... evo moja mama in oče pa sta res super)...

Prenehajmo dajati svet s tečajev in se pritoževati nad njim! Tako nam ne bo bolje!

Srečni smo lahko tukaj in zdaj - s tem, kar pač je okoli nas!... Samo izbirajmo najboljše misli, ki jih lahko dobimo in SE POMIRIMO S TEM, KAR JE!.