OK, OK... Danas je dan republike...
In spet se na FB vrstijo jugoslovanske zastave. Moram reči, da me moti ta zvezda (ravno tako, kot mi je slovenska zastava grda... prosim, naslednjič izberite lepšo zastavo, ali pa, če gre sploh brez kakršnihkoli simbolov).
In spet so vsepovsod slike pionirčkov in ostalih spominov. In spet se krešejo mnenja ali je bila Jugoslavija dobra ali ne, ali je bil Tito diktator ali rešenik... saj poznate to šaro, ostanke mind-controla...
Kar se mene tiče...
V Jugoslaviji sem končala osnovno šolo, nižjo glasbeno šolo, gimnazijo in faks. Delala sem kot študentka vsepovsod, že v gimnazijskih letih sem preštopala pol Italije, kasneje sem bila v Grčiji, Turčiji, v Parizu, Amsterdamu, Nemčiji... da ne govorimo o naših bratskih republikah...
Aja, pa da ne pozabimo na naše morje, na naše Jadransko morje. Ko slišim, da nekdo reče, da gre na hrvaško morje, se mi kar lasje dvignejo.
Jugoslavija je bila moja dežela, moja domovina! Jaz nisem imela Slovenije za svojo domovino, Jugoslavija je bila moja domovina! Čeprav sem se rodila v Sloveniji in živela v Sloveniji do leta 1991.
In leta 1991 smo kar naenkrat čez noč dobili to novo, grdo zastavo. In kar naenkrat so se čez noč ljudje naslavljali iz tovarišev v gospode. In kar naenkrat se je moja domovina zreducirala na Slovenijo. In kar naenkrat smo dobili nov denar, nove pasoše, nove osebne, vse table na uradih so morali zamenjati, vse knjige natiskati na novo, po vsem svetu ustanoviti ambasade... pardon slovenska veleposlaništva...
Kar naenkrat so Titovo ulico v Ljubljani spremenili v Slovensko. Kar naenkrat so bili napisi Tito na hribih tarča prepirov in premeščanja kamnov. Kar naenkrat so postali vsi Jugoviči v Sloveniji osovraženi. Kar naenkrat so se zgodile izjemne krivice ljudem, ki so živeli tukaj in so jih enostavno izbrisali. Kar naenkrat je veliko tistih, ki so imeli mehki ć na koncu priimka spremenilo v trdi č, saj je bilo vse, kar je spominjalo na Jugoslavijo sramotno. Kar naenkrat so iz vseh partizanskih pesmi izginile besede Jugoslavija in zamenjale s Slovenijo. Kar naenkrat je bilo vse, kar je bilo iz Juga slabo.
Zgodila se je popolna kontrola, popoln mind-control. Čisto podobno kot takrat, ko se je po drugi svetovni vojni spremenil sistem in so razlastili vse lastnike in vso "aristokracijo", zaprli celo ljudi, ki so sodelovali s partizani, in naredili velikanske krivice.
Dragi moji, sistema se ne sme menjat z revolucijo, ampak z evolucijo, kar pa se dogaja zdaj. Revolucija se zgodi takrat, ko ljudem zaradi krivic poči film, ko so izgubili vse in ne morejo več ničesar izgubiti, zato združeni napadejo sistem, ki se zlahka zruši. Po tem, ko se zruši sistem, pridejo na oblast, tisti, ki so bili prej zatirani in seveda nimajo pojma, kako upravljati z državo, razen da znajo ubogati ukaze. Zato se delajo nove krivice in sistem postane veliko slabši kot prej. Nemci in Italijani, ki so nas napadali in zaradi katerih smo imeli strahotne izgube so dvajset let po vojni začeli prihajati na naše morje. Kot da se ni nič zgodilo. 🙁 In ljudje so se začeli seliti v Nemčijo na delo, ker je bil pač tam višji status. Še bolj pa so se selili iz držav, naslednic Jugoslavije.
Zakaj potem vse to? Zakaj smo se že borili? Zakaj je morala razpasti moja domovina? Zato, da smo izkusili vse, kar se je izkusiti moralo, da vidimo, da je nacionalna država preteklost in da je delitev na narode zabloda. Ne v tem smislu, da imam karkoli proti kateremukoli narodu, a imam veliko proti nacionalizmu.
Takrat, ko je bil Tito nacionalizma ni bilo, saj se ni smelo povzdigovati nobenega naroda, ker smo bili vsi kao enaki. A bili smo enaki samo na papirju. Takoj, ko je lahko vsak spregovoril svoje mnenje, ko je bilo konec cenzure, se je sistem iz kart sesul. In potem smo vsi radostno gradili vsak svojo državo in udrihali po Jugoslaviji oz. jo sploh ne omenjali, kot da nikoli ni obstajala.
In vsaka socialistična republika je ustanovila svojo državo, svoje meje, svoje carine itd. In v medijih se je reklo delom moje bivše domovine: tujina.
In kaj se je spremenilo?
Stefan Simić:
Nekad pioniri, danas debili.
Nekad borba za socijalnu pravdu, danas borba za socijalu.
Nekad fabrike, danas olupine i otpad.
Nekad totalitarizam i jednoumlje, danas “sloboda” i “demokratija.”
Nekad život, danas preživljavanje...
Nekad besplatno studiranje, danas besplatno…?!
Nekad besplatno zdravstvo, danas besplatno…?!
Nekad besplatno zaposlenje, danas besplatno…?!
Nikada više vernika, a manje vere.
Nikada više diploma, a manje znanja.
Nikada više medija, nikada više laži.
Nikada više sigurnosnih kamera i policije, nikada više prevara.
Nikada više stručnjaka, nikada više kvarova.
Nikada više doktora, nikada više bolesti.
Nikada više informacija, nikada više dezinformacija.
Nikada više prijateljstava, nikada više lažnih.
***
In kaj se bo zgodilo, kaj je rešitev? Evolucija, vse gre vedno naprej. Iz naših napak se učimo. Vsi sistemi, ki temeljijo na Globoki Državi se bodo zrušili in so se že začeli. Vsi, ki so delali zlo bodo kaznovali. Prihaja Gesara, prihajajo MedBeds. Kar se pa države tiče se bo ustanovila ena država, kjer bodo vsi slovanski narodi skupaj. Valentina Batiševa je rekla leta 2015, da se bo to zgodilo čez kakih 10 let. Mogoče pa bo kaj drugega!
Stefan Simić
Kakvu smo jednom imali.
Kakvu smo jednom stvorili.
Kakvu smo jednom voleli.
I ja koji se jedva sećam,
Ali osećam.
A tek ti
Koji si sve to živeo
I proživeo.
Jednom.
I što ne ponovo?
Kada ćemo se svi opet sresti?
Možda ne u istoj državi,
Ali u istom snu
O zajedništvu i slobodi.
Nov 29, 2024