in tako ti jst hodim vceraj po svojih gozdovih in tam nekje sredi nicesar v blatu pred sabo opazim odtise bose človeške noge. pa ne enega, več njih, kak kilometer so se risale pred mano. pa ta prave noge, št 42, ne kake otroške... 
in razmišljam wtf, čeprav mi je blo po svoje tut kul. spomnu sm se, da bi blo čist možno in realno da bi to pred mano hodil moj mlajši brat. to bi blo čist njemu podobno. in mi kr naenkrat več ni blo nč več weird... 
kako je moralo bit tistemu, ki je prvič videl odtis čevlja. tisto je bil šele wtf...